knjige za branje in bloke, zvezke ter različna pisala za pisanje.
Še ne dolgo nazaj so bile knjigarne glavne promotorke knjig. Nudile so prijetne kotičke, kjer se je bralec lahko družil s knjigo, ki mu je pritegnila pozornost. Še knjižnice niso dale toliko poudarka promociji knjig.
Če se je že kaj promoviralo, potem je bilo to branje in bralna pismenost. Knjige, dejanske nosilke branja, pa so bile velikokrat samoumevne.
Študij francoščine mi je omogočal, da sem promocijo knjige doživela že med srednješolskimi in študentskimi leti v enem najlepših (zame) mest na svetu. Že leta nazaj, počasi bom lahko štela v desetletjih, je sprehod po Parizu predstavljal ne samo arhitekturno, zgodovinsko in kulturno doživetje, na ulicah mesta je bil obiskovalec odet v literarno vzdušje. Pa ne govorim o knjigarnah, ki so se razprostirale v več nadstropjih ali bouquinistih, ki so prava pariška znamenitost sami po sebi.
Pozornost so prav tako kot celotno mesto, pritegnile knjige, ki so v mimoidočega zrle z velikih plakatov na uličnih stebrih, skorajda na vsakem korakov. Spominjam se, da me je ta posebna nenavadnost mestne "ponudbe", vsaj tako sem jo takrat dojemala, pritegnila in navdušila. Sprehodi po mestu niso bili vznemirljivi samo zaradi mesta, temveč tudi zaradi plakatov o knjigah, ki so zrle vame. Teh plakatov je bilo nešteto, predstavljali so različne knjig, različnih založb.
To mi je ustvarilo skoraj romantično predstavo o knjigi kot o predmetu in njeno vrednost še povzdignilo.
V Sloveniji take promocije knjige ni bilo. Prvi resnični poizkus takega načina promocije so pred leti predstavljali plakati, ki so naznanjali biografijo Borisa Cavazze in zbirko kolumn Vesne Milek. Mislim, da je bil to edini tak poizkus. Meni se je zelo dopadel, verjamem pa da se finančno ni obrestoval. To omenjam zato, ker si mislim, da je bil to razlog, zakaj se podobna promocijska akcija ni več ponovila.
Z dobo digitalizacije in socialnih omrežij, ki so jih začele uporabljati tako založbe, kot knjižnice, pa se je stvar zelo spremenila. Človek skorajda ne more mimo knjižnih novosti, velikih knjižnih uspešnic na tujem in tudi na domačem trgu. Preko socialnih omrežij tako lahko založbe obvestijo potencialno bralstvo o izidu nove knjige ali pa dvigujejo napetost pred izidom, povežejo se lahko z bralci in njihova promocija se širi.
S tem pa niso dobile samo založbe možnost promocije izdanih knjig, temveč tudi bralci, ki objavljajo svoja mnenja o prebranih knjigah, ustvarjajo spletne bralne klube, pišejo svoje bloge, z založbami ustvarjajo sodelovanja, ki lahko koristijo obema stranema, predvsem pa koristijo promociji knjige med širšo javnostjo.
Tako tudi knjige dobijo svojih pet minut slave, ki bi jo že od nekdaj morale imeti na pretek.
Naj živijo. Knjige.
OdgovoriIzbrišiKajne? Z vsemi knjigoljubi se jim piše lepa prihodnost.
OdgovoriIzbriši