Pomembnost pisanja

Rada imam besede. Tiste brane in tudi tiste napisane. Zato se mi zdi pomembno spodbujati ne le branja, temveč tudi pisanje.

Če nismo pisatelji, potem se nam zdi, da tudi ne pišemo, a pisanje ni samo tisto, iz katerega nastane knjiga. 

Besede me navdušujejo tudi zato, ker imajo veliko moč. Z malo njih lahko povemo veliko. Lahko pa se tudi razpišemo in besedilo nima ne repa ne glave.

In če besede izbiramo premišljeno, lahko ustavimo čudovita sporočila, ne samo zgodbe, ob katerih se nam topi srce in solzijo oči. Tudi v drugih vrstah besedil lahko z besedami veliko dosežemo. Da ganemo ali razjezimo, da omrežimo ali razžalostimo.

Že z malimi spremembami lahko popolnoma spremenimo jasnost in sporočilnost besedila, ki bo pritegnilo, ki bo bralcu dalo nov uvid ali spoznanje, ki mu bo dalo razmišljati. Z nekaj nepazljivosti ali površnosti pa ga bo pustilo povsem hladnega. 

In kako lahko vadimo pisanje?

Literarni natečaji so dobra priložnost in predvsem spodbuda, če se sicer k pisanju ne spravite prav zlahka. Ni treba, da smatrate, da imate pisateljsko žilico. Kako pristopiti k pisanju kratke zgodbe, smo podrobno razčlenili v objavah o kratki zgodbi. Niti ni nujno, da svojo zgodbo na natečaj tudi pošljete.

Za vse pisalne nadobudneže pa sta trenutno na voljo dva natečaja.

Prvega prireja metaFora pod okriljem Mestne knjižnice Ljubljana in je namenjen mladim med 15. in 25. letom.

Drugi pa je vsakoletni literarni natečaj Sodobnosti za kratko zgodbo, ki nima starostne omejitve. 

Rok oddaje obeh natečajev je v začetku marca, tako da časa imate še dovolj, da nabrusiti svoje ustvarjalne žilice.

V kolikor pa se vam natečaji zdijo še prevelik zalogaj, so vam vedno na voljo Literarničini ustvarjalno-pisalni izzivi.