Ustvarjalno-pisalni izziv: Zamujanje

Včasih se zgodi, ne glede na to kako dobro smo vse načrtovali, da enostavno zamujamo - na sestanek, na zmenek, na vlak, na dopust (?). Stvari, za katere si v tistem trenutku najmanj želimo, da bi se dogajale, se kar pojavljajo kot po tekočem traku.

Z vsemi dobrimi nameni vseeno spet zamujate! Zakaj? Kaj vse vam prepreči, da ne morete biti točni?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

Kratka zgodba - osnove

Ko govorimo o kratki zgodbi, si lahko pod izrazom predstavljamo različne prozne oblike kot so povest, pripoved, črtica in druge. Lahko pa govorimo o istoimenski prozni zvrsti, ki ji bomo posvetili kar nekaj pozornosti in jo natančno razčlenili, saj je lahko kratka zgodba odličen način vaje ustvarjalnega pisanja in razmišljanja, spodbujanja domišljije zvrsti in kot taka omogoča veliko možnosti eksperimentiranja s stilom, z dolžino, zapletom.

Kratka zgodba je v osnovi enaka kateri koli drugi prozni obliki. Vsebuje začetek, jedro in zaključek. V tem se prav nič ne razlikuje od svojega veliko daljšega brata romana ali enako kratkih oblik. To so elementi, ki jih vsebuje vsaka zgodba (ki pa lahko ponujajo različne načine pristopa in torej raznolikost zgodb).

Ima pa seveda kratka zgodba tudi svoje "zakonitosti". 

Ustvarjalno-pisalni izziv: Sestavljanka

Sestavljanke so mi bile vedno všeč. Rada sem jih sestavljala, posamezne koščke razvrščala na različne kupčke ter ure in ure presedela ob sestavljanju teh koščkov (manjši ko so bili, bolje je bilo) v sliko, ki je počasi dobivala svojo podobo. 

A vsake sestavljanke sem se lotila malo drugače, četudi so nekateri elementi procesa bili bolj ali manj enaki. Vsaka sestavljanka, ne glede na to, da so koščki podobno oblikovani, zahteva svoj pristop.

Opišite situacijo, dogodek, ljudi, misli, občutke, ko so se koščki sestavili na svoje mesto.

na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

Na kratko o kratki zgodbi

Pri pisanju ni pomembno samo kako pišemo, temveč tudi kaj pišemo.

Govorili smo o različnih tekstih. Tudi o tem, kako kršiti pravila pri določenih, tudi zelo striktno določenih besedilnih vrstah. 

Obstaja pa še kar nekaj proznih zvrsti, ki imajo svoje zapovedi in usmeritve. Ali pa je teh bolj malo, kar je svojevrstne pravilo za pisanje zgodbe. Tako se bomo v prihodnjih nekaj objavah posvetili posebni pripovedni vrsti - kratki zgodbi.

V slovenskem prostoru se z izrazom kratka zgodba navezujemo predvsem na različne prozne zvrsti krajšega obsega, kot so na primer črtica, basen ali pripovedka. Tako bi lahko bolj ustrezno te kratke zgodbe poimenovali kratka proza. 

V naših objavah pa se bomo posvetili kratki zgodbi kot posebni literarni zvrsti, t.i. short story, ki se je  kot literarna zvrst razvila v ZDA v 19. stoletju, čeprav je bila kratka proza v književnosti prisotna že pred tem in sega tudi do antičnih časov. Začela se je uveljavljati z Nathanielom Hawthornom in Edgarjem Allanom Poeom.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zadnja postaja

V dejanskem ali prenesenem pomenu nas vedno nekje čaka zadnja postaja. Tam lahko nekdo čaka ali pa tudi ne. Lahko je postaja, kamor smo bili namenjeni, lahko pa smo prispeli tja čisto po naključju, ker smo se prepustili vožnji, da nas odpelje, kamor želi.

Kje boste izstopili? Kam vas bo pot zanesla? Bo to začetek nekaj novega? Ali vas na zadnji postaji čakajo le sitnobe in nevšečnosti?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

"Ne glej v temo, glej v ta sijaj"

Obožujem knjige in branje in vse kar je s tem povezanega. Obožujem zgodbe, ki se zdijo včasih resničnejše kot resnično življenje, obožujem svetove, v katere se lahko med branjem potopim in zaplavam v njihovi edinstvenosti, obožujem občutke, ki mi jih vzbudijo in ki se začnejo nabirati globoko v nožnih pristih, počasi brbotajo in silovito vzkipijo po celem telesu in me še po koncu branja dražijo in zaposlujejo misli.

Potrebno je kar precej, da mi kakšna knjiga ni všeč ali da se mi zdi dolgočasna. Vsake toliko pa se na mojem bralnem seznamu pojavi delo, ki mi dobesedno spodnese tla pod nogami in me pretrese, da obnemim. V dobrem smislu, seveda.

Sijaj Margaret Mazzantini je tako delo.

Prvoosebna pripoved Guida, polna opisov in malo dialoga, bi se lahko sprevrgla v razvlečen monolog, a z mojstrsko zasnovo in predvsem z dinamičnim slogom bralca popelje skozi dogodke iz njegovega življenja od zgodnjega otroštva do starosti. 

Zdi se, da je pripovdovalec le opazovalec, da dogajanje le opazuje in opisuje, a njegova pripoved je tako doživeta, da bralec ne more ostati nepristranski.

Kaj se lahko o pisanju naučimo od Stephena Kinga?

Če želimo dobro pisati, se moramo v tej veščini znova in znova izpopolnjevati. (Pa še vedno se nam lahko zgodi, da nam besede enostavno ne gredo skupaj.) 

Včasih pa pri pisanju nastane praznina. Kljub temu da smo poskusili že z vsemi triki za spodbujanje ustvarjalnosti, novih idej, pisali z različnimi barvami, odšli na sprehod ali pišite od zadaj naprej, a še vedno nimamo ideje, kako nadaljevati. Pravzaprav pisanje nima veliko opraviti s to praznino, ki je posledica odsotnosti "tistih pravih" misli oziroma sposobnosti, da bi se domislili, česa genialnega.

Ob takih trenutkih lahko vse spustimo iz rok, nadaljujemo s pisanjem na drugačen način, recimo s prostim pisanjem ali pa svojo pozornost posvetimo mojstrom besede, ki imajo v svojem rokavu vedno kaj zanimivega.

Tokrat se bomo za nasvet o pisanju obrnili k Stephenu Kingu, kralju grozljivk, srhljivk prežetih z nadnaravnim. Priznam, da nisem prebrala veliko njegovih del, saj me srhljiv občutek, ki se je priplazil vame med branjem, spremljal še zelo dolgo. Rada prebiram detektivke in kriminalke, veliko manj srhljivke, ki se ti zažrejo v kosti in te ne spustijo iz svojega primeža. A ravno tu je pisateljeva genialnost: z besedami ustvariti zgodbo, ki v bralcu sproži realne in močne občutke, ki zlepa ne minejo.  

Ustvarjalno-pisalni izziv: Vabilo

Po navadi se veselimo prejetih vabil na razne dogodke, še posebej, če je vključena hrana, zabave, poroke izlete ali samo na klepet in kavo. Pogosto smo pred dogodkom tudi vznemirjeni in se nanj skrbno pripravimo.

Potem pa so tu vabila, ki bi se jim najraje izognili. Bodisi ga je poslala oseba, ki nam ni ljuba, ali vemo, da bomo tam po vsej verjetnosti srečali tako osebo ali pa je sam dogodek take narave, ki nam ni pri srcu.

Vabilo, ki ga rajši ne bi prejeli. 

Od koga je in zakaj gre? Morda vabilo od bivše/-ga, ki vas vabi na svojo poroko?

Seveda se morate vabilu odzvati. Kaj vaš čaka na dogodku?

Zgodbo lahko napišete kot notranji monolog ali kot dialog. Na voljo imate 250.

Veselo pisanje!

Kršenje pravil pri oblikovanju besedila

Vsi vsake toliko časa radi kršimo pravila, kajne? Pri pisanju pa lahko pravila kršimo tudi pri oblikovanju besedil, ne samo pri oblikovanju stavkov.

Poznamo različna besedila. Z nekaterimi se srečujemo dnevno, kot so verjetno zapiski, z drugimi bolj ali manj redno, spet s tretjimi občasno. In če imamo pri določenih vrstah besedil veliko več svobode, ne pomeni, da pravila ne moremo kršiti tudi pri določenih bolj specifičnih besedilih. Za primer vzemimo življenjepis. Kot besedilo ima določeno zgradbo, ki se minimalno razlikuje od različni drugih variant. Tudi ponudba raznih nasvetov, kako pisati življenjepis in na katerem obrazcu je velika. Najpogosteje uporabljen je Europass, ki naj bi bil prilagojen življenjepisom, ki jih pišejo v ostalih evropskih državah.

A potem pri pisanju življenjepisa naletite tudi na veliko nasvetov, da morate izstopati, da delodajalci ne bodo brali dolgih obsežnih življenjepisov, nimajo časa brati, vašo prošnjo za delovno mesto bodo samo preleteli itd.

Kako potem izstopati v poplavi enakih obrazcev, kjer še številni drugi predstavljajo svojo edinstvenost?