Vsako leto v začetku februarja izvemo tematski sklop in dela, ki jih bodo dijaki na maturi obravnavali leto kasneje. Novico pričakujem z največjim zanimanjem, saj sem radovedna, v kakšne literarne pustolovščine se bomo podali tokrat.In čeprav se priprave za letošnjo maturo in esej za marsikoga še niso dobro začele, je čas, da predstavimo o kakšnih zgodbah, junakih, dogodkih bo naslednja generacija maturantov razmišljala, si ustvarjala mnenja in seveda brala za prihodnje leto:
STISKE DRUŽINE IN POSAMEZNIKA NA ZGODOVINSKIH PRELOMNICAH
Besedili:
Maja Haderlap: Angel pozabe
Andreï Makine: Francoski testament
Maturitetna bralska izkušnja je vedno zelo zanimiva, še posebej v luči tematskega sklopa, ki že na začetku postavi izhodišče za razmislek.
Moje izkušnje kažejo, da dijaki v večini še vedno pri eseju pišejo predvsem obnove in tudi precej splošne (in to ni domena samo t.i. po učnem uspehu slabših učencev). Primerjanje, pojasnjevanje, utemeljevanje in druge značilnosti eseja niso izrazito prisotne. O tem poročajo tudi poročila o opravljeni maturi, prav tako tudi, da so povzemanja dostikrat vsebinsko nenatančna. Tudi slog pisanja ni ravno na visoki ravni.
Dejavnikov, zakaj je tako, je veliko in se na tem mestu ne bi spuščala v odkrivanje in razkrivanje, predvsem so tako raznovrstni, da ne bi podali enotne rešitve.
Večinoma dijaki potrebujejo le malo spodbude, da razumejo zakonitosti eseja in pisni izdelek je takoj nekoliko boljši oz. esejistični. Marsikateri dijak namreč ne razume, kako naj bi bil esej sploh napisan. Predvsem pa se jih premalo zaveda, kako pomembno je dobro pisno izražanje, pa ne zaradi šolskih ocen.
Posvetimo se tudi pregledu dosedanjih maturitetnih besedil, ki kažejo dokaj "uniformno" izbiro književnih del, saj se le-ta ponavljajo (prednjači Alamut, ki je bil za maturitetno besedilo izbran 3-krat, sledijo Pomladni dan, Ločil bom peno od valov, Fiziki...) ali se ponavljajo avtorji, predvsem slovenski (Feri Lainšček, Lojze Kovačič, Ivan Cankar). Dela, ki so izbrana za maturitetno čtivo so dobra, izbira tematskega sklopa, ki izhaja iz njih, tudi, in z vidika, da esej vsako leto piše druga generacija, ponavljanje besedil niti ni pomembno. Vpogled v različne teme, ki jih besedilo ponuja, je celo zelo dobrodošlo (a te različne poglede, pristope ne obravnava ista generacija, kar bi bilo najbolj smiselno).
Je pa bolj raznolika izbira besedil pomembna z vidika širokost pogleda v literarne zgodbe in ustvarjanja mnenja, stališč, saj se tudi ta lahko začnejo ponavljati in posnemati. Problem tiči predvsem v tem, da so ta dela vsesplošno bolj ali manj podrobno obravnavana in do vsebine, dijaki pridejo prelahko, ne da bi nekateri dela sploh prebrali. Na spletu najdejo, tudi nepopolne opise in splošne obnove, ki jim manjkajo ključni dogodki, elementi zgodbe.
Že tako se dijaki (ne vsi, seveda) izogibajo kakršnemu koli razmišljanju in tudi pri branju, pisanju in razmišljanju eseja iščejo najlažjo pot do cilja.
Dobra stran dostopnosti zapiskov o delih je, da se v vsebino "poglobijo" tudi tisti dijaki, ki besedilom ne bodo namenili prav veliko pozornosti, nekateri del niti ne bodo prebrali.
Slaba stran tega pa je, da se dijakom ni treba prav dosti potruditi, da pridejo do informacij. S takim pristopom jim je odvzeta tudi izkušnja raziskovanja, osebnega doživljanja literarne zgodbe, junakov, veselja in žalosti, predvsem pa zelo življenjskih situacij, s katerimi bi se lahko poistovetili, jih spoznali, razmislili. S tem pa si odvzamejo tudi vse, po čemer bralci hrepenimo in zaradi česar nas literarne zgodbe in s tem branje bogatijo.
Torej, v kaj bomo zagrizli letošnje pripravljalno in naslednje leto za esej na maturi?
Francoski testament je stari znanec mature. Avtobiografski roman, ki skozi babičina pripovedovanja o rodni Franciji, avtorju obudi željo in očaranost nad deželo, ki je, kot spoznava, precej drugačna kot Rusija.
Angel pozabe je prav tako avtobiografski roman o koroških Slovencih, o njihovih navadah in življenju, naroda živečega v drugi državi, ki ga lastni narod ne sprejema najbolje.
Mislim, da se nam obeta še ena literarna poslastica.
Ni komentarjev:
Objavite komentar