Poezija, skupni jezik človeštva

21. marec je res poseben datum. Ne samo da je prvi pomladni dan, temveč je tudi svetovni dan lutkarjev, Downovega sindroma, (mednarodni dan) gozdov, verjetno še česa in seveda tudi poezije.

V duhu prejšnje objave in poklonu nekaterim svetovnim dnevom, povezanih  z literaturo, je prav, da na Literarnici pozornost posvetimo tudi poeziji, ki naj bi bila po poročanju medijev veliko manj razširjena kot proza, jo piše manj ljudi - pesnikov, jo bere manj bralcev in posledično poezijo, pesniške zbirke manj kupujemo.

Statistični podatki sicer ne kažejo tako slabe slike. Morda poezije na leto izide manj kot proze, a še vedno na leto izide v povprečju od 200 do  250 zbirk, kar niso tako slabe številke.

Poezija je skozi zgodovino vedno predstavljala steber pisnega in govornega ustvarjanja ter bila stoletja glavna pripovedna, izpovedna zvrst.

Tako so bili največji svetovni literati pesniki ali so pisali v verzu, tako recimo Shakespeare in njegove drame, Dante in njegova Božanska komedija, Homer in njegovi epi, trubadurji, romantični pesniki in seznam bi se lahko nadaljeval.

Da je poezija pomemben element življenja in identitet kaže tudi to, da Slovenci kot svojega največjega literata slavimo pesnika in se mu poklanjamo na datum njegove smrti, z državno himno, celo s čokoladnimi kroglicami.

Mislim, da se je s pisanjem poezije tudi že vsakdo kdaj srečal. Spominjam se svojih pesniških podvigov v osnovni in predvsem v srednji šoli, ki jih hranim še danes. To niso primerki vrhunske poezije, so pa primeri mojega takratnega občutenja, doživljanja, prvih (ne)srečnih ljubezni, spraševanj o življenju in o smislu. 

Poezija je brezčasna, saj nam omogoča, da izražamo svoje hrepenenje, opevamo ljubezen, čustva in občutke, ki jih v prozi ne moremo opisati na enak, zanosen, speven in predirljiv način.

In  tudi svetovni dan se želi pokloniti poetom in njihovemu delu.

Na spletni stani Združenih narodov lahko med razlogi, zakaj je poezija nenadomestljiva zvrst piše:

Poezija vedno z nova potrjuje našo skupno človeštvo tako, da nam razkrije, da posamezniki, povsod po svetu, delijo vprašanja in čustva. Poezija je temelj ustne tradicije, ki nam skozi stoletja poroča o notranjih vrednotah različnih kultur.

Eden od glavnih ciljev dneva je podpirati jezikovno raznolikost skozi poetično izražanje in ponuditi ogroženim jezikom priložnost, da jih slišijo v njihovih skupnostih.

Spoštovanje svetovnega dneva poezije je namenjeno tudi spodbujanju in povratku k pesniškim recitalom, poučevanju poezije, ponovne vzpostavitve dialoga med poezijo in drugimi umetniškimi deli, kot so gledališče, ples, glasba in slikarstvo ter podpori malih založnikov in ustvarjanju privlačne podobe poezije v medijih, tako da se umetnost poezije ne bo več obravnavala kot zastarela oblika umetnosti, temveč tista, ki družbi kot celoti omogoča, da ponovno pridobi in uveljavlja svojo identiteto.

Na ta dan pa po svetu poteka poseben dogodek Plačaj z verzom, kjer v lokalih, ki so se za to odločili, lahko tisti dan kavo pijete brezplačno v zameno za lasten verz. Dobra ideja, da prebudite pesnika v sebi in ob tem spijete še brezplačno kavo, kajne?

Foto: okvir.org