četrtek, 30. maj 2013

4 predlogi za redno pisanje

Želja pisati je v meni prisotna že od ranega otroštva. Vedno sem pisala. Dnevnik. Zgodbe. Predelave. Zapiske … vendar če sem kot otrok in kasneje mladoletnica lahko pisala po »navdihu« in takrat, ko se mi je ljubilo, sedaj kot odrasla oseba, ki želim ubesediti zgodbo, ki se mi zdi pomembna, privlačna in  jo želim tudi dokončati ne glede na to, ali jo bo nekdo nekoč bral, se moram pisanja lotiti bolj »resno«. Kar pa pomeni pisati vsak dan, redno. Če pomislite, da bi radi napisali knjigo s 100 000 besedami in samo sem ter tja kdaj napišete nekaj besed, lahko hitro izračunate koliko let bi potrebovali, da jo dokončate.

Zato je redno, zavestno pisanje ključnega pomena. Seveda pa je tudi lažje reči kot storiti. Čez dan imamo veliko obveznosti: služba, otroci, prijatelji, družina, rekreacija, konjički …, da na koncu dneva ostane kaj malo časa še za pisanje. Če ste kot jaz, potem zvečer, vsi utrujeni in izčrpani, najdete nešteto izgovorov, da ne bi pisali in to prestavljate na drug dan, ko se naspite, ko bo dan manj intenziven. In tako minejo dnevi, celo tedni, ko ničesar ne napišete.

Tega verjetno ne berete, ker že imate uveljavljeno pisateljsko kariero. Temveč ker si jo želite ustvariti, pri tem pa potrebujete nekaj napotkov. Ker morate v prenatrpan delovnik vključiti tudi pisanje. Če si  želite poleg vseh obveznosti tudi besedno ustvarjati, je pomembno, da si ustvarite ustaljen način pisanja – rutino. Pa s tem ne mislim na dolgočasno rutino, ki je vsak dan enaka (kako bi bilo to pri pisanju zgodbe sploh mogoče?!). Govorim o urniku, ki se ga vsak dan držite. Pisanje mora postati del vsakodnevnih opravil.

4 predlogi za redno pisanje

1.       Določite dnevno število besed, ki jih boste napisali vsak dan in se tega tudi držite. Predlagam, da je to število zastavljeno realno in bolje je, da je manjše kot večje. Sama sem si postavila mejo 100 besed na dan. Pri vseh obveznostih, ki jih imam čez dan, tudi med vikendi kljub temu da so te prijetnejše, si nisem niti mislila, da bom zmogla napisati kaj več. Pa tudi ne sliši se prav zastrašujoče – 100 besed na dan. Prvi dan sem število tudi preverila v pisni obliki in izkazalo se je, da jih brez težav zapišem. Kasneje je naneslo, da sem brez težav in z največjim veseljem in občutkom izpolnjenosti napisala 500, 600, tudi do 1000 besed na dan. To pa se že sliši obetavno, kajne?

2.       Določite časovni okvir pisanja npr. da boste na dan pisali deset, dvajset, trideset minut na dan. Pozorno razmislite, koliko časa bi pisanju res lahko namenili vsak dan. Ne računajte le na dni, ko niste pretirano zaposleni. Predvsem vštejte dni, ko boste polno zasedeni. Koliko minut bi lahko pisanju posvetili na tak dan? In se seveda zastavljenega časovnega okvira držite. Ponovno je preverjeno pravilo manj je več. Tudi večje zadovoljstvo boste čutili, ko boste vsak dan izpolnili zastavljeno normo in jo nedvomno večinoma presegli. Časovnega okvira pa v navalu vzhičenja nikakor ne večajte, saj boste še prekmalu podlegli pritisku obsežnejše naloge.

3.       Določite uro, ob kateri boste vsak dan pisali. Osebno mi ta način še najmanj leži, vendar pa nekateri pisatelji zelo dobro ustvarjajo po tem principu. Uro izberite pazljivo. Naj to ne bo sredi dneva, ko že v naprej veste, da se boste obveze le redkokdaj lahko držali. Uro pisanja lahko določite zvečer ali pa zjutraj. Vstanite pol ure prej, ko je v hiši še mir in čas namenite pisanju. Po določenem času pisanja začnite dan, kot da bi v tistem trenutku šele vstali. To vam bo dalo zadovoljstvo, da ste enega od pomembnih opravil že opravili. Če ste bolj nočni tip, boste brez problema ustvarjali v večernih ali celo nočnih urah.

4.       Imate najljubši kraj, okolje, kjer se dobro počutite, kjer se z lahkoto zberete in brez težav ustvarjate? Redno se umaknite vanj in pišite. Seveda si izberite kraj, kjer ste vsak dan ali vsaj večino dni. Če je vaš najljubši kraj nekje, kamor greste le občasno, na dopust ali obisk potem ni najboljši kraj za pisanje. Poiščite ali ustvarite si novo okolje, kjer vam bo prijetno pisati in veste, da boste vsak dan preživeli vsaj nekaj časa. Zame je tak kraj vlak, s katerim se med tednom vozim v službo in domov. Čas, ki ga preživim na vlaku izmenično izkoristim za pisanje in branje. Čisto spontano je naneslo, da je to eden bolj navdihujočih krajev za pisanje in v pol ure vožnje napišem marsikaj.


Sama se poslužujem števila besed in pisanja na vlaku. Vendar »rutino« prilagajam za različne projekte. Na začetku premislim o možnostih in nato zapišem urnik in način izvajanja. Tako sem ugotovila, da je za ustvarjanje bloga najbolj primerno, da si zastavim dan, ko bom pisala le za blog. Teden prej določim o čem bom pisala, med tednom razmišljam, raziskujem, preučujem, delam zapiske in razmišljam o vsebini. Na izbrani dan to zapišem in za naslednji teden ponovno določim temo. Članek nato še uredim in popravim. To je po navadi naslednji dan, da vsebino prespim in se urejanja lotim s svežimi mislimi. Objavljam enkrat na teden (trudim se, da bi bilo to vedno na isti dan, pa mi ne uspe vedno).

Se vam zdijo vsi ti predlogi kot omejevanje vaše ustvarjalen žilice? Nikar ne podlezite mitu, da za resnično besedno ustvarjanje potrebujete navdih (o tem bom pisala v prihodnjih objavah). Če mislite, da v desetih minutah ali v stotih besedah ne morete ničesar napisati, se pisanja lotite brez pričakovanj, brez zastavljene ideje in samo pišite o prvi stvari, ki vam pade na misel. Tudi sama sem imela s prva pomisleke pisati na tak način, vendar se je, ko sem poizkusila, zelo dobro obneslo. Začela sem s stotimi besedami na dan brez kakršnih koli načrtov ali zgodbe v mislih. Sprava so bili to pretežno dnevniški zapisi, sčasoma pa je med temi zapisi tudi že vznikala zgodba. Hkrati sem ugotovila, da je to pravzaprav zgodba, ki sem jo začela pisati že pred petnajstimi leti, pa je nisem nikoli dokončala. Na ta način pa sem ji omogočila, da je ponovno zacvetela in jo sedaj pišem kot samostojno enoto.

In še en nasvet: če kakšen dan napišete več od zastavljene norme, nikar ne podlezite občutku pretiranega zadovoljstva in misli, da si lahko zaradi tega naslednji dan zaslužite »odmor«. Ta odmor bo trajal več kot  le en dan in po nekaj dneh prekinjene rutine pisanja, jo boste morali zastaviti na novo.

VADNICA 6: Napravite si urnik pisanja in načrt kako se ga boste držali ali kako ga boste izvajali. Čez nekaj tednov, mesec ga ponovno preglejte. Ugotovite ali se vam ga je uspelo držati ali ste pravila pisanja ves čas kršili. Premislite, kako vam bi urnik lahko bolje koristil in ga prilagodite novi situaciji.

Kakšni so vaši načini rednega pisanja? Imate svoje predloge, ki bi jih dodali seznamu?

Ni komentarjev:

Objava komentarja