Zato je redno, zavestno pisanje ključnega pomena. Seveda pa
je tudi lažje reči kot storiti. Čez dan imamo veliko obveznosti: služba,
otroci, prijatelji, družina, rekreacija, konjički …, da na koncu dneva ostane
kaj malo časa še za pisanje. Če ste kot jaz, potem zvečer, vsi utrujeni in
izčrpani, najdete nešteto izgovorov, da ne bi pisali in to prestavljate na drug
dan, ko se naspite, ko bo dan manj intenziven. In tako minejo dnevi, celo
tedni, ko ničesar ne napišete.
Tega verjetno ne berete, ker že imate uveljavljeno
pisateljsko kariero. Temveč ker si jo želite ustvariti, pri tem pa potrebujete
nekaj napotkov. Ker morate v prenatrpan delovnik vključiti tudi pisanje. Če si želite poleg vseh obveznosti tudi besedno
ustvarjati, je pomembno, da si ustvarite ustaljen način pisanja – rutino. Pa s
tem ne mislim na dolgočasno rutino, ki je vsak dan enaka (kako bi bilo to pri
pisanju zgodbe sploh mogoče?!). Govorim o urniku, ki se ga vsak dan držite.
Pisanje mora postati del vsakodnevnih opravil.
4 predlogi za redno
pisanje
1.
Določite
dnevno število besed, ki jih boste napisali vsak dan in se tega tudi
držite. Predlagam, da je to število zastavljeno realno in bolje je, da je
manjše kot večje. Sama sem si postavila mejo 100 besed na dan. Pri vseh
obveznostih, ki jih imam čez dan, tudi med vikendi kljub temu da so te
prijetnejše, si nisem niti mislila, da bom zmogla napisati kaj več. Pa tudi ne
sliši se prav zastrašujoče – 100 besed na dan. Prvi dan sem število tudi
preverila v pisni obliki in izkazalo se je, da jih brez težav zapišem. Kasneje
je naneslo, da sem brez težav in z največjim veseljem in občutkom izpolnjenosti
napisala 500, 600, tudi do 1000 besed na dan. To pa se že sliši obetavno,
kajne?
2.
Določite
časovni okvir pisanja npr. da boste na dan pisali deset, dvajset, trideset
minut na dan. Pozorno razmislite, koliko časa bi pisanju res lahko namenili
vsak dan. Ne računajte le na dni, ko niste pretirano zaposleni. Predvsem
vštejte dni, ko boste polno zasedeni. Koliko minut bi lahko pisanju posvetili
na tak dan? In se seveda zastavljenega časovnega okvira držite. Ponovno je
preverjeno pravilo manj je več. Tudi večje zadovoljstvo boste čutili, ko boste
vsak dan izpolnili zastavljeno normo in jo nedvomno večinoma presegli.
Časovnega okvira pa v navalu vzhičenja nikakor ne večajte, saj boste še
prekmalu podlegli pritisku obsežnejše naloge.
3.
Določite
uro, ob kateri boste vsak dan pisali. Osebno mi ta način še najmanj leži,
vendar pa nekateri pisatelji zelo dobro ustvarjajo po tem principu. Uro
izberite pazljivo. Naj to ne bo sredi dneva, ko že v naprej veste, da se boste
obveze le redkokdaj lahko držali. Uro pisanja lahko določite zvečer ali pa
zjutraj. Vstanite pol ure prej, ko je v hiši še mir in čas namenite pisanju. Po
določenem času pisanja začnite dan, kot da bi v tistem trenutku šele vstali. To
vam bo dalo zadovoljstvo, da ste enega od pomembnih opravil že opravili. Če ste
bolj nočni tip, boste brez problema ustvarjali v večernih ali celo nočnih urah.
4.
Imate
najljubši kraj, okolje, kjer se dobro počutite, kjer se z lahkoto zberete
in brez težav ustvarjate? Redno se umaknite vanj in pišite. Seveda si izberite
kraj, kjer ste vsak dan ali vsaj večino dni. Če je vaš najljubši kraj nekje,
kamor greste le občasno, na dopust ali obisk potem ni najboljši kraj za
pisanje. Poiščite ali ustvarite si novo okolje, kjer vam bo prijetno pisati in
veste, da boste vsak dan preživeli vsaj nekaj časa. Zame je tak kraj vlak, s
katerim se med tednom vozim v službo in domov. Čas, ki ga preživim na vlaku
izmenično izkoristim za pisanje in branje. Čisto spontano je naneslo, da je to
eden bolj navdihujočih krajev za pisanje in v pol ure vožnje napišem marsikaj.
Sama se poslužujem števila besed in pisanja na vlaku. Vendar
»rutino« prilagajam za različne projekte. Na začetku premislim o možnostih in
nato zapišem urnik in način izvajanja. Tako sem ugotovila, da je za ustvarjanje
bloga najbolj primerno, da si zastavim dan, ko bom pisala le za blog. Teden
prej določim o čem bom pisala, med tednom razmišljam, raziskujem, preučujem,
delam zapiske in razmišljam o vsebini. Na izbrani dan to zapišem in za
naslednji teden ponovno določim temo. Članek nato še uredim in popravim. To je
po navadi naslednji dan, da vsebino prespim in se urejanja lotim s svežimi mislimi.
Objavljam enkrat na teden (trudim se, da bi bilo to vedno na isti dan, pa mi ne
uspe vedno).
Se vam zdijo vsi ti predlogi kot omejevanje vaše ustvarjalen
žilice? Nikar ne podlezite mitu, da za resnično besedno ustvarjanje potrebujete
navdih (o tem bom pisala v prihodnjih objavah). Če mislite, da v desetih
minutah ali v stotih besedah ne morete ničesar napisati, se pisanja lotite brez
pričakovanj, brez zastavljene ideje in samo pišite o prvi stvari, ki vam pade
na misel. Tudi sama sem imela s prva pomisleke pisati na tak način, vendar se
je, ko sem poizkusila, zelo dobro obneslo. Začela sem s stotimi besedami na dan
brez kakršnih koli načrtov ali zgodbe v mislih. Sprava so bili to pretežno
dnevniški zapisi, sčasoma pa je med temi zapisi tudi že vznikala zgodba. Hkrati
sem ugotovila, da je to pravzaprav zgodba, ki sem jo začela pisati že pred petnajstimi
leti, pa je nisem nikoli dokončala. Na ta način pa sem ji omogočila, da je ponovno
zacvetela in jo sedaj pišem kot samostojno enoto.
In še en nasvet: če kakšen dan napišete več od zastavljene
norme, nikar ne podlezite občutku pretiranega zadovoljstva in misli, da si
lahko zaradi tega naslednji dan zaslužite »odmor«. Ta odmor bo trajal več
kot le en dan in po nekaj dneh
prekinjene rutine pisanja, jo boste morali zastaviti na novo.
VADNICA 6: Napravite si urnik pisanja in načrt kako se ga
boste držali ali kako ga boste izvajali. Čez nekaj tednov, mesec ga ponovno
preglejte. Ugotovite ali se vam ga je uspelo držati ali ste pravila pisanja ves
čas kršili. Premislite, kako vam bi urnik lahko bolje koristil in ga
prilagodite novi situaciji.
Kakšni so vaši načini rednega pisanja? Imate svoje predloge, ki bi jih
dodali seznamu?
Ni komentarjev:
Objavite komentar