Literarničino branje 2018

Začetek leta je dober čas za pregled opravljenega leta. Pregled bralnega seznama je lahko dobro izhodišče.

Vsaka nova knjiga bralcu odstira neverjetno potovanje v misli, občutke in dogodke likov, čeprav izmišljenih, z zelo človeškimi in resničnimi dilemami, bolečinami in izzivi. 

Branje nas ponese na preizkušnjo lastnih vrednot in prepričanj. Ta gotovo lahko preizprašujemo skozi dela italijanskih avtoric, ki so me v  2018 navdušile, na bralnem seznamu pa me čaka neapeljski cikel Elene Ferrrante. V njihovih delih se zrcali sijaj in poezija italijanskega jezika, nemalokrat grobo vulgarnega, ki bralca dodobra prežveči in ga zavrže ali pa ga osupne, da se ne more premakniti. 

Seveda nisem mogla mimo Cankrajevega leta in tega, da ponovno posežem po vsaj enem njegovem delu. Moje življenje se je ponudilo samo od sebe, združen s sodobno stripovsko verzijo je osvetlilo dve gledišči Cankarjevega življenja. 

Ne gre spregledati nekaj novosti. Med njimi je bila tokrat briljantna filozofska kriminalka Medsočje, v kateri se avtor z bralcem poigra na presenetljive načine in ga spretno vodi za nos do konca. Ne gre toliko za iskanje morilca, kot pri klasični kriminalki, bolj za odstiranje resnice. 

Zakaj je pomembno ohranjati pisalne navade v digitalni dobi

Nove tehnologije prinašajo nova znanja in nove koristi. Njihova  uporaba pa ima tudi slabo plat.

Svojih občutkov ne znamo več izraziti z besedami, le še z raznimi ikonicami, smeškoti in t.i. čustveniki, ki naj bi povedali kako se počutimo ali kaj želimo sporočiti.

Za to tudi ne potrebujemo preveč časa. Tega nam ni treba pisati. Le kliknemo. Naredimo nekaj klikov tudi in nekaj klikov tam. Klik, klik. In je stvar opravljena.

Za besede in čustva smo iznašli krajše zapise. Takšna je postala tudi naša osebna komunikacija z drugimi. Večinoma se z drugimi pogovarjamo tako, da gledamo v telefon. Stika ne znamo več vzpostaviti.

Sporazumevamo se večinoma le še preko družabnih omrežjih, kjer si pridobivamo zavidljivo število virtualnih prijateljev, čeprav dejanskih oseb, ki so nam sicer neznanci, a se nekako lažje pogovarjamo z njimi kot s fizičnimi osebami okoli nas.

Sicer pa tudi ni treba, da pretiramo govorimo z njimi. Dovolj je nekaj všečkov, kratkih komentarjev, včasih dolgih razprav brez repa in glave.

V bistvu lahko zapademo v slabo voljo, celo potrtost, če vsega zgoraj naštetega pod našimi objavami ni.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Ledeno kraljestvo

Pravljice so nam lahko vedno v navdih. Ni treba, da jih prenehamo brati in nanje pozabimo, ko odrastemo. V sebi nosijo pisano paleto dogodkov, preobratov in zasukov, ki jih "uganjajo" pestri liki. 

Brr, zunaj še niso prave zimske temperature, a jutra so že precej hladna in na avtomobilih se že nabirajo ledene rože.

Živite v ledenem kraljestvu. Kaj vse vas obkroža? Kdo tam živi in kakšni so načini sporazumevanja?

Na voljo imate 250 besed.

Veslo pisanje!