Kako ustvariti bralca

Po zelo deževnem maju nas junij razvaja s toplimi in sončnimi dnevi. Šolski dnevi se bližajo koncu. Poletje je v vseh ozirih tik pred vrati.

S tem pa se ponovno bolj pogosto pojavljajo razna priporočila, kaj brati v poletnih dneh. 

O tem, kaj si mislim o tako imenovanem poletnem branju, sem že veliko napisala. Verjetno je s stališča spodbujanja bralne kulture dobro, da vsaj v enem letnem času ljudje množično segajo po knjigah in svoj čas preživijo v branju. Za dvig bralne statistike, ki kaže, da Slovenci ne beremo prav veliko, je to vsekakor blagodejno. Tudi knjižnice so kot mesta duhov, skoraj izropane, ker tudi izposoja knjig v poletnih mesecih naraste.

Vendar pa se poraja vprašanje ali je "sezonski" bralec tudi bralec. Ga lahko uvrščamo v kategorijo ljudi, ki berejo skozi vse leto. Lahko primerjamo osebo, ki med dopustom prebere dve do pet knjig, z nekom, ki jih toliko prebere na mesec ali celo v enem tednu?

Pri svojem delu se srečujem tudi s prvimi izkušnjami branja. Znano je, da se nekateri otroci naučijo brati sami, še pred vstopom v šolo, drugi branje usvojijo dokaj hitro, ko se ga pričnejo učiti v šoli, potem pa je tu še skupina otrok, ki se branja ne naučijo ne tako hitro ne z lahkoto. Za njih je branje mučno. Pri tem niti ni treba, da ima otrok še kakšen druge posebnosti, kot je slab vid ali govorne posebnosti. Ker jim je branje mučno, jim seveda brati ni prijetno, ni nekaj kar bi delali za zabavo, temveč je težko delo.

Strategije bralne kulture se v želji, da bi ljudje več brali, na splošno zatekajo k predlogom, kako dvigniti željo do branja, ki večinoma pomenijo drastično spremembo tudi življenjskega stila in družinske dinamike. Približno tako kot bi osebi, ki si želi shujšati, našteli načine, kako naj shujša, ne bi se pa posvetili vzrokom, zakaj je do prekomerne teže sploh prišlo ali preverili, da si tem nasvetom sploh želi slediti.

Prav tako te strategije ne naslavljajo vzroka, da že kot otroci ne radi beremo in da tega veselje ne začnemo gojiti niti kot odrasle osebe.

Treba je tudi priznati, da nekateri ljudje enostavno ne bodo brali. Pri tem niti ni nujno, da ne marajo brati, le ne bodo brali, imajo druge konjičke ali zabave.

A kaj je z deležem tistih, ki bi morda radi brali, če bi imeli pri učenju branja drugačne spodbude. Vprašanje je, kako zastaviti vzpodbude do branja še pred učenjem branja.

Branje vedno nekako povezujemo z govorom, se pravi da lahko spodbude pridejo šele ko otrok prične govoriti. Kasnejše branje se povezuje tudi s knjigami, najprej s tistimi za najmlajše, ki so v bistvu igrače in tako jih malčki še dolgo časa dojemajo. In če so jim knjige všeč kot igrače, jim z učenjem branja niso več tako zelo všeč kot zabava.

Branje lahko spodbujamo že pri novorojenčku. Ko sem starejšemu sinu brala že kot nekaj dni staremu novorojencu, se mi je prijateljica čudila, da to nima smisla, saj še ničesar ne razume in se ne zmore odzivati na prebrano. Da pričeti otroku brati ima smisel šele nekje pri dveh letih, ko že nekoliko govori in aktivno sodeluje pri branju oz. gledanju slikanice.

Strokovnjaki s področja razvoja otroka, bodisi zdravstveni delavci ali razvojni psihologi, terapevti, pa poudarjajo, da je govor od vsega začetka zelo pomemben. Najprej je pomemben materin, očetov, ki ga že novorojenček nenehno posluša in spodbuja se, naj se z novorojenčki veliko "pogovarjamo", četudi govorimo samo mi. Predvsem se to poudarja za razvoj govora pri otroku. Govor in branje pa sta zelo povezana, kot je pri razvoju otroka povezano vse. In tako kot se otrok nauči govoriti s posnemanjem in ponavljanjem, tako se nauči tudi brati. Princip učenja je enak, gre pa za dve specifični veščini.

Na otroke prepogosto gledamo kot majhne in nebogljene, to še toliko bolj velja za dojenčke. A otroci so od prvega dne zelo dojemljiva bitja, kot na sploh človek je, in njihovo razvoj ter sposobnost dojemanja, učenja sta veliko večja in hitrejša kot je to možno pri odrasli osebi.

Ker pa je marsikomu nerodno se z dojenčkom pogovarjati, bodisi ker ne dobijo nobenega odgovora ali ker si mislijo, da izpadejo neumni, češ da se pogovarjajo sami s seboj, je eden od predlogov ta, da jim beremo. Beremo jim lahko novice iz časopisa, iz knjige, ki jo ravno beremo, zgodbice, pravljice. Pri tem vsebina ni pomembna, res je, dojenček je ne bo zaznal. Sta pa pomembna umirjenost in ritmični glas, ki ga bo novorojenček poslušal in ki mu bosta postala prijetna. Enako ko mu bo kasneje všeč, da mu berete na glas, ko bo že lahko spremljal ilustracije v knjigi.

Torej, da otroku začnete brati ni nikoli prekmalu. Morda mu branje že v prvih dneh tako priljubite, da bo z veseljem bral tudi kasneje sam.