petek, 24. julij 2015

Zakaj bi morali nehati spodbujati "poletno branje"

Boste imeli bralni dopust?
Tudi to poletje ne morem mimo poletnega ali dopustniškega branja, o katerem se začne govoriti na veliko že junija, z dolgimi seznami knjig, ki jih bodo ljudje na dopustu prebrali. Poleti je pa že treba brati. Skoraj tako kot 1. novembra prižgati svečko.

In potem so tudi še dolge razprave o pogrošni literaturi, ki ni literatura in je ženske ne bi smele brati ter podobna prepričanja. Sama se rajši vzdržim sodb o tem, kaj lahko kdo bere in česa ne. 

Ugotavljam, da mi je govor o poletnem branju iz leta v leto manj všeč. Zakaj? Ker sem mnenja, da bolj kot razprava o tem, kateri žanr si zasluži ime literatura in kateri ne ali katera knjiga ne bi smela nositi imena knjiga, zdi bolj pomembno dejstvo, da razprava o branju ne poteka skozi celotno leto. Avgusta nekje potihne in do naslednjega junija o branju niti ni kaj dosti slišati. Ker do takrat ljudje spet nimajo časa brati. 

Menim, da je branje bolj stvar odločitve kot časa. Ali se človek odloči, da bere, ker rad bere ali pa se odloči, da ne bo bral. Da nima časa, tu sploh ni vprašanje.

Tako sem mi bolj problematično kot kaj kdo bere, zdi koliko in kdaj kdo bere. Zakaj samo poleti? Zakaj nima časa? Kaj mu preprečuje, da bi bral. Branje je v naši družbi, priznajmo si, smatramo za piflasrski opravek. To prepričanje nas bralce spremlja še iz šolski dni. In za marsikoga predstavlja prej obveznost kot zabavo. A za nas, ki beremo, je zabava, je skoraj življenjska nuja, je način življenja, je znanje, je dogodivščina in še marsikaj drugega. 

In starše mladih bralcev skrbi, ker njihov desetletnih samo bere. (Ja, tudi take skrbi so mi bile zaupane.) Kamor koli gredo, samo bere. (In kaj je dejansko zaskrbljujočega pri tem?) Sprašujejo se, kaj je z njihovim otrokom narobe, namesto, da bi ga spodbujali pri branju.

Mislim, da bi morali razpravo o branju premakniti na stopnjo višje in začeti o branju govoriti tudi izven sezone. Ljudi, ki berejo na dopustu spodbuditi in jim pokazati, da lahko berejo tudi med letom. Da branje vzamejo za razvedrilo in sprostitev. Da zvečer namesto gledanja televizije, berejo. Namesto, da se pritožujejo čakajoč v vrsti - berejo. Začutiti morajo veselje in s časoma bodo začeli segati tudi po drugih žanrih. 

Žalostno se mi zdi, da se večina dijakov in študentov po končanem šolanju oddahne, da jim ne bo treba nikoli več brati. In morali bi si prizadevati spremeniti ta odnos do branja. Saj branje ni piflarsko, ni rezervirano samo za hudo inteligentne ljudje, branje je, tako kot govorjenje, gledanje, poslušanje..., naravno stanje človeškega uma. Kateregakoli.

Zato bom tudi letošnji dopust knjigo za nekaj časa odložila na stran in svojo pozornost namenila oddihu.

Literarnica se ponovno vrne 14. 8. Ob torkih pa vseeno ne zamudite ustvarjalno-pisalnih izzivov.

Foto: cosmopolitan.si

Ni komentarjev:

Objava komentarja