
Pisanje poezije je lahko dober način ustvarjalnega, drugačnega razmišljanja, da gremo iz sebe, iz ustaljenega mišljenja in poskušamo, vsaj s podobami in opisi, ustvariti nekaj drugačnega. Pri pisanju poezije si lahko pomagamo z znanjem in vajami pisanja proze, pri dejanskem izdelku pa moramo imeti v mislih specifičnost poezije.
V mislih imam nekako zasidrano prepričanje, da je poezija namenjena izražanju svojih najglobljih čustev in občutkov o čemerkoli. Nekako so mi v spominu ostali vsi romantični pesniki in njihove večinoma neuslišane ljubezni. Poezija pa je lahko tudi kritična, izpostavlja probleme družbe, družbene razmere in še več. Predvsem pa je poeziji in pesnikom skupno, da vidijo, dojemajo in opisujejo svet okoli sebe.