Spodbujanje ustvarjalnega razmišljanja s pesništvom

Nisem pesnica, tudi malo konkretnih usmeritev, kako pisati pesmi, lahko dam, a vseeno me je prejšnji teden spodbodlo, da bi eno objavo posvetila tudi pesništvu, pesmim in kako jih pisati.

Pisanje poezije je lahko dober način ustvarjalnega, drugačnega razmišljanja, da gremo iz sebe, iz ustaljenega mišljenja in poskušamo, vsaj s podobami in opisi, ustvariti nekaj drugačnega. Pri pisanju poezije si lahko pomagamo z znanjem in vajami pisanja proze, pri dejanskem izdelku pa moramo imeti v mislih specifičnost poezije.

V mislih imam nekako zasidrano prepričanje, da je poezija namenjena izražanju svojih najglobljih čustev in občutkov o čemerkoli. Nekako so mi v spominu ostali vsi romantični pesniki in njihove večinoma neuslišane ljubezni. Poezija pa je lahko tudi kritična, izpostavlja probleme družbe, družbene razmere in še več. Predvsem pa je poeziji in pesnikom skupno, da vidijo, dojemajo in opisujejo svet okoli sebe.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Drama

Svetovni dnevi se kar ne nehajo vrstiti. Tako je danes na vrsti še svetovni dan gledališča. Gledališče je ena najstarejših umetnosti izražanja človeka, ki se je v svojih začetkih prenašalo predvsem ustno, zgodba pa se je občinstvu prikazala preko govora, plesa, gibanja, glasbe in zvokov. 

Uporabite uprizoritvene elemente gledališča kot so ples, glasba, gibi... in napišite dramo. Gre za gledališko ali življenjsko dramo?

Na voljo imate še vseeno (samo) 250 besed.

Veselo pisanje!

Poezija, skupni jezik človeštva

21. marec je res poseben datum. Ne samo da je prvi pomladni dan, temveč je tudi svetovni dan lutkarjev, Downovega sindroma, (mednarodni dan) gozdov, verjetno še česa in seveda tudi poezije.

V duhu prejšnje objave in poklonu nekaterim svetovnim dnevom, povezanih  z literaturo, je prav, da na Literarnici pozornost posvetimo tudi poeziji, ki naj bi bila po poročanju medijev veliko manj razširjena kot proza, jo piše manj ljudi - pesnikov, jo bere manj bralcev in posledično poezijo, pesniške zbirke manj kupujemo.

Statistični podatki sicer ne kažejo tako slabe slike. Morda poezije na leto izide manj kot proze, a še vedno na leto izide v povprečju od 200 do  250 zbirk, kar niso tako slabe številke.

Poezija je skozi zgodovino vedno predstavljala steber pisnega in govornega ustvarjanja ter bila stoletja glavna pripovedna, izpovedna zvrst.

Tako so bili največji svetovni literati pesniki ali so pisali v verzu, tako recimo Shakespeare in njegove drame, Dante in njegova Božanska komedija, Homer in njegovi epi, trubadurji, romantični pesniki in seznam bi se lahko nadaljeval.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Presenečenje

Zima se kar ni hotela posloviti in ko smo končno lahko pozdravili pomlad, nas je včeraj ponovno presenetil sneg.

Ste se ga razveselili? Vas je presenetil današnji prvi pomladanski dan?

Večinoma si presenečenja predstavljamo prijetna in vznemirljiva. Lahko pa se tudi zelo neprijetna in celo strašljiva.

Ko zjutraj po prijetnem in osvežilnem spancu odprete oči, vas pričaka presenečenje, ki pa se ga ne razveselite najbolj. Kakšno presenečenje je?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

Zakaj negovati jezik

Jeziku, pismenosti, branju in knjigam se pogosto daje teža in poudarja pomembnost njihove uporabe, učenja, vežbanja. Obeležujemo jih tudi z raznimi svetovnimi dnevi. Tako poznamo svetovni dan glasnega branja (1.2.), svetovni dan materinščine (21.2.) in svetovni dan pripovedništva, ki ga bomo obeležili v ponedeljek (19.3.). Tu sta nato še svetovna dneva mladinske književnosti (2.) in knjige ter avtorskih pravic (23.) v aprilu, september pa zaznamujeta svetova dneva pismenosti (8.) in jezikov (26.).

Kakor so ti dnevi zanimivi in jim vsaj v medijih namenimo delček pozornosti, to vseeno ni dovolj, da bi se ljudje pomembnosti tega tudi zavedali. Z njimi prepričujemo prepričane, ki pa jih ni treba več prepričati.

Tudi poudarjanje, ali je branje koristno, po navadi ne pripomore k dvigu bralne kulture. A brati in pisati še zdaleč ni dovolj. Prizadevati bi si morali brati in pisati lep, morda celo speven jezik.

Kaj bi torej morali storiti, da bi se v zavest o pomembnosti pisanja, branja, govorjenja lepega in zbornega jezika utrdila tudi v zavesti tistih, ki temu ne namenjajo toliko pozornosti?

Ustvarjalno-pisalni izziv: Čivkanje

Po pozni zimi se je v kraje priplazila pomlad. Pravzaprav je kar vdrla, saj je bilo po ulicah in travnikih še pred dnevi nekaj snega, danes je že skoraj povsem izginil. Še stopiti se ni imel časa.

Pomlad ni prijetna samo zaradi tega, ker se konča zimski hlad, temveč zaradi svojega bistva - narava se ponovno prebudi. In kot začnejo travniki in drevesa zeleneti, tako se oglasijo tudi živali. Predvsem zaslišimo ptičje petje oz. njihovo glasno čivkanje.

Pomlad je veličastno vstopila v naše kraje. Z njo se je oglasilo tudi ptičje petje. Kaj si ptice čivkajo? V kakšnem jeziku ali s kakšnim naglasom?

Na voljo imate 140 besed.

Veselo pisanje!

Pokrpajmo žive

Prejšnji teden se je v Sloveniji mudila francoska pisateljica Maylis de Kerangal , avtorica ganljivega romana Pokrpajmo žive, jaz pa sem naletela na zapiske o prebrani knjigi, ki že nekaj časa čakajo na obelodanitev. 

In kaj lahko napišem o zgodbi, sredi katere sem razmišljala, da bi bilo mogoče bolje, da je niti ne bi prijela v roke. Zgodba pretrese, zmrazi in s svojo hladno neprizadetostjo pripovedovanja prav nič ne pripomore k občutku utehe.

Smrt devetnajstletnika nam da vpogled v življenje tistih, ki so ostajajo. A njegova smrt se dotakne in vpliva na množico ljudi, ki jih niti ni poznal. Ga pa spoznajo oni, saj so na različne načine vpleteni v njegovo smrt: sporočanje novice, odvzem organov, logistiko, ki je s tem povezana, prejemnica novega srca.

Najprej sta tu starša, ki ob novici zatavata v čisto svoj svet otopelosti, bolečine, nedojemanja resničnosti.

"[...] da ne živita več povsem v istem svetu kot Cordelia in drugi prebivalci zemlje, temveč se id njega poslavljata, se umikata in prehajata v drugo območje, mogoče na kraj, kjer nekaj časa, združeni in neutolažljivi, preživijo tisti, ki so izgubili otroka."

Nato so tudi še zdravnik, ki sporoči novico, asistent, ki mora staršema predočiti potrebo po odvzemu organov in od njiju pridobiti soglasje, medicinska sestra, ki je otopela v svoji neuslišani ljubezni...

Ustvarjalno-pisalni izziv: Pod snežno podlago

Sneg nas letos razvaja s svojo prisotnostjo. Verjamem pa, da je že marsikdo naveličan brezplačnega jutranjega fitnesa, ko mora odmetavati sneg z avta ali pa pogosto težavne poti kamor koli je že namenjen.

A ne bomo se posvečali, kaj je na površju, temveč bomo pokukali, kaj se dogaja pod snežno podlago. Nove rastline že klijejo, se žuželke že pripravljajo na spomlad?

Kaj se dogaja, skriva pod snežno podlago, kakšen svet bi našli tam, če bi lahko vanj pogledali?

Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

Tematski sklop za esej na maturi 2019

Vsako leto v začetku februarja izvemo tematski sklop in dela, ki jih bodo dijaki na maturi obravnavali leto kasneje. Novico pričakujem z največjim zanimanjem, saj sem radovedna, v kakšne literarne pustolovščine se bomo podali tokrat.

In čeprav se priprave za letošnjo maturo in esej za marsikoga še niso dobro začele, je čas, da predstavimo o kakšnih zgodbah, junakih, dogodkih bo naslednja generacija maturantov razmišljala, si ustvarjala mnenja in seveda brala za prihodnje leto:

STISKE DRUŽINE IN POSAMEZNIKA NA ZGODOVINSKIH PRELOMNICAH

Besedili:

Maja Haderlap: Angel pozabe
Andreï Makine: Francoski testament 

Maturitetna bralska izkušnja je vedno zelo zanimiva, še posebej v luči tematskega sklopa, ki že na začetku postavi izhodišče za razmislek.