petek, 15. julij 2016

Kaj če look bi videz postal?

Nisem slovnično neoporečna, čeprav se trudim. Tudi pri mojem delu slovnica ni na prvem mestu,
prednost imajo besede in njihov pomen ter kako jih lahko uporabimo, spremenimo, nadomestimo ali odstranimo, da izrazimo čim boljše sporočilo.

In v tem smislu sem zagreta zagovornica uporabe slovenskega jezika v vsej njegovi moči besed in lepoti.

Slovenski jezik je lep, je poseben. Posebni smo mi, ker ga govorimo, ker govorimo tudi dvojino in ker uporabljamo svojino. Tudi zato ker imamo nekaj zapletenih slovničnih pravil, ki se večini zdijo brezzvezne, a malokdo razume, da nam dajejo, tudi kot narodu, pečat, da nas bogatijo v naši (jezikovni) raznolikosti in drugačnosti.

Ali je človek tisočletja razvijal svoj govor, različne jezike, zato da bomo čez nekaj desetletji ponovno govorili le še v krikih in enozložnih glasovih? Ali pa bomo vsi govorili le še en sam jezik?

In čemu ves ta slavospev slovenskemu jeziku?


Pred nekaj dnevi sem naletela na video z zelo modno naravnano temo. Mlada punca je prikazala, kako se lahko naličimo, da ustvarimo poseben look. In ta look je bil vodilo celotne predstavitve. Look, look, look. No, verjetno je to že luk.

Morda moje uho presliši marsikatero slovnično napako, ušesa pa mi kar zastrižejo, ko slišim pretirano uporabo večinoma anglicizmov.

Narava vsakega govorjenega jezika je, da se spreminja glede na trenutne družbene razmere, da v svoje besedoslovje vnaša veliko tujih izrazov, da mora zveneti ful kul. 

A vseeno me je pretirana uporaba luk-a zmotila in začela sem se spraševati, zakaj uporaba slovenske besede ne bi bila sprejemljiva. Verjamem, da so področja, kot npr. moda, kjer je uporaba svetovno (beri večinoma angleških izrazov) za različne predmete, pojme zelo široko uporabljena, ampak ali je to res potrebno?

Zakaj ne bi morali namesto luk-a uporabiti videz ali izgled. Zakaj bi izraz luk povedal več kot videz in zakaj bi zvenel bolj profesionalno na nekem področju?

In zakaj bi morali ohranjati večinsko uporabo slovenskih besed?

  • Materin jezik je prvi jezik, s katerim se spoznamo, ki ga slišimo in vsaj za večino to velja, ki se ga tudi naučimo. Z govorjenjem se oblikujejo naši možgani, povezave in tudi sposobnost (samostojnega) razmišljanja. Ne-uniformno, drugačno razmišljene je tudi podlaga za ustvarjalnost in za ustvarjalno razmišljanje. 


  • Z dobrim obvladovanjem materinega jezika lažje izražamo svoje misli.


  • Z dobrim obvladanjem materinega jezika se kasneje tudi veliko lažje naučimo drugih jezikov, saj nam je lažje povezovati besedne zveze in sestavo jezika ter osnove prenesti z enega jezika na drugega, namesto da tujega jezika učimo pretežno na pamet.

Kot zanimivost naj dodam, da se slovenščine da učiti in študirati tudi v Franciji, in sicer na L’institut national des langues et civilisations orientales, l’INALCO. Torej, spadamo med bolj orientalske, lahko bi tudi rekli eksotične jezike. Vsak tako nas vidijo Francozi.

Orientalsko po navadi pomeni posebno, skrivnostno. Kaj ni to nekaj na kar bi morali biti ponosni in s ponosom uporabljati svoj jezik?

Foto: mlad.si

2 komentarja:

  1. Helena, zanimiv podatek, da se slovenščine da učiti in študirati tudi v Franciji.
    Sicer pa sem po svoje sama zelo presenečena nad vsemi stylingi, outfiti, beauty saloni in salooni, marketingi.... daleč od tega, da ne bi mogli najti prav ljubkih in nadvse slovenskih različic, a po moje je to velik vpliv znanja angleščine, ki se je iz pasivnega znanja moglo spremeniti a aktivno, če ne že zelo aktivno ter se z angleščino ukvarjamo že v vrtcih. Ne vem, ugibam...Žal pa slovenščina s tem izgublja svojo posebnost in skrivnostnost.
    Prijetne dni, polne čarobnih slovenskih skovank :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala, Sabina. Me veseli, da pretirana raba tujih besed, ko bi lahko uporabili vsaj dve slovenski, ne moti samo mene.

      Izbriši