petek, 3. junij 2016

Kako narediti bralca?

Veliko je priporočil, predlogov, kako spodbujati otroka, da bi postal bralec in da bi ga knjige zanimale.  Veliko je raziskav, ki so pokazale, da so najboljši vzor, da bo otrok kasneje rad bral, starši, ki berejo. Z bralnim zgledom spodbujamo otrokovo lastno zanimanje za branje in knjige. 

Vemo pa tudi, da so se številni bralci izklesali sami, brez starševskega bralnega vzora. Nekaj takih samoniklih bralcev imam v družini, še več jih poznam. 

Torej, kateri so tisti elementi, ki osebo napeljejo, da rada bere? Ti elementi sploh obstajajo ali so čisto naključni? Ali sploh lahko pripravimo načrt predlogov, kako spodbujati zanimanje za branje ali so ti vseeno presplošni, da bi bili zagotovilo za kasnejšo naklonjenost do branja.

Prav tako ni nujno, da otrok, ki ne kaže zanimanja za branje, kasneje ne bo postal bralec oziroma ga branje ne bo zanimalo. Otroci svoje zanimanje za branje in knjige kažejo na zelo različne načine. Nekateri se branja lotijo sami in se vedno zatekajo h knjigam, drugi sami od sebe predloga za branje ne bodo izkazali, jih bo pa branje pritegnilo vedno, ko jim bo nekdo bral.

Dejstvo pa je, da kdor rad enkrat bere, vedno rad bere in ni nujno, da se ta ljubezen razvije v otroštvu, lahko se kasneje, šele v odrasli dobi. Vredno bi bilo torej raziskati, zakaj nekdo rad bere, kaj ga pripelje na to in seveda, kakšnih spodbud je deležen. Te se prav gotovo razlikujejo od posameznika do posameznika.

Strokovnjaki poudarjajo, da je pomemben element in izziv spodbuditi starše, ki ne berejo, da vseeno berejo otroku, da z njim obiskujejo knjižnice, da se pozanimajo o metodah, kako spodbujati otroka brati, pri vzgojiteljih, učiteljih in knjižničarjih. 

Si mislim, da pri večini takih staršev ta način ne bi obrodil sadov iz čisto preprostega razloga, da stvari, ki nam niso zanimive, ne radi delamo in to bi se lahko sprevrglo predvsem v mukotrpen proces branja, ki ne bi bil ne staršu še manj otroku v zadovoljstvo.

So pa dejavnosti, ki se jih lahko poslužujemo pri vsakodnevnih opravkih, srečanjih, preko katerih lahko otroka spodbujamo k branju, četudi sami nismo bralci:


  • Za igro ponudimo knjige. Že od zgodnjega otroštva otroku lahko ponudite knjige iz blaga ali drugih materialov, ki služijo kot igrače in spodbujajo seznanitev z različnimi materiali, barvami, oblikami itd. Pomembno je, da se že dojenček s knjigami seznani, kot da je to nekaj zanimivega in zabavnega in kar mu že od zgodnjih spominov vzbuja ugodje.
  • Izbira knjig glede na otrokova zanimanja. Ni treba, da je otrok že od malega navdušen bralec. Morda je navdušen nogometaš. A knjiga o njegovem nogometnem junaku, mu lahko približa knjigo in branje kot vir informacij in znanja. Gotovo pa ga bo knjiga o predmetu njegovega interesa veliko prej pritegnila kot pa leposlovna knjiga. Enako velja za navdušence nad avti, letali itd. Namesto knjig za branje, lahko z otrokom sestavite seznam njegovih zanimanj in nato izbor knjig prilagodite temu.
  • Morda starši niso navdušeni bralci leposlovja, so pa bralci strokovnih knjig, revij ali časopisov. Otroke spoznajte s različnimi viri publikacij.
  • Tale je moja najboljša - ko se otrok dolgočasi, ga pošljite brati. Kljub temu da sem navdušene bralka, nimam vedno volje brati z otroki/otrokom. Najrajši berem sama in po svojem izboru. In če mi v tem času kateri od otrok stoka, da mu je dolgčas, mu rečem, da naj vzame knjigo in bere. Večinoma se sicer konča tako, da bi se lotil branja, se pa zamoti s čim drugim, jaz imam pa možnost brati dalje.

Ni komentarjev:

Objavite komentar