Avdio knjige

V zadnjem času testiram uporabo avdio knjig. Vem, da to ni novost na trgu, je pa novost pri meni.

Kot zagovornica klasične, tiskane knjige, ki se jo da prijeti, vohati, listati, se nove tehnologije poslužujem postopoma oziroma ko ugotovim, da bi mi znala koristiti. 

Tako sem prišla na idejo, da bi preizkusila avdio knjige. Nekaj znancev se jih poslužuje redno, meni pa misel, da knjigo poslušaš namesto bereš ni tako blizu.

Vseeno pa sem mi je misel porodila, ko sem iskala načine, da bi čas med hojo ali med vožnjo na vlaku, ko pri sebi nimam čtiva, zapolnila z nečim uporabnim.

Avdio knjige so bile nekako logična izbira, tudi zato ker jih lahko poslušam preko telefona in ne potrebujem nobene dodatne opreme ali mi s seboj ni potrebno prenašati nobene dodatne teže.

Občutni so mešani. Kot pri vsem ima zadeve prednosti in slabosti.

Začnimo na pozitivni noti.

PREDNOSTI

• S pravo opremo je "branje" knjig vedno dostopno: avdio knjige lahko poslušamo povsod, potrebujemo le priročno napravico (pametni telefon, tablico, mp3 napravo itd.) in včasih tudi internetno povezavo, če knjig nimate naloženih na napravi. Poslušamo jih med hojo v službo, med vožnjo z avtobusom, vlakom.

• Poslušanje avdio knjig zahteva osredotočenost: sama avdio knjige poslušam med aktivnostmi, ki so nekako avtomatizirane, rutinske in ki jih po navadi že tako izrabim za razmišljanje o novih idejah, za premislek o stvareh itd., tako da mi osredotočanje na poslušanje predstavlja velik izziv, saj me nemalokrat "odnese" v razmišljanja. Vaja osredotočenja se mi zdi pa tako ali tako vedno dobrodošla.

• Avdio knjige ne zavzamejo veliko prostora: razen tistega elektronskega in posledično ni treba prenašati težkih predmetov.

SLABOSTI

• Poslušanje avdio knjige ni pravo branje: poslušanje knjig mi ne predstavlja pravega branja, povezujem jih s poslušanjem pravljic in radijskih iger, ki mi tudi niso pravo branje, prej neke vrste nevizualna gledališka predstava.

• Opisi, ki jih slišiš so drugačni od lastnih predstavljan med branjem: pri branju knjig mi je eden od ljubših elementov ravno ta, da si lahko v mislih ustvarim notranji film zgodbe, da si predstavljam in sama interpretiram prebrano. Pri poslušanju knjige prevlada interpretacija bralca, intonacija njegovega glasu, njegovi poudarki. Pomembno mi je, da se vživim v zgodbo, kar mi pri poslušanju ni uspelo.

• Glas bralca je zelo pomemben: če ne celo najpomembnejši člen pri avdio knjigah. Če je njegov glas neprijeten, monoton, potem tudi bralska izkušnja ni prijetna. "Moj" glas je bil kar prijeten, predvsem ni bil monoton in dolgočasen. Me je pa zmotila izgovorjava imen, slišati je bilo tudi občasna zatikanja ali premore.

• Avdio knjige v drugem jeziku kot original: sama sem si za prvo avdio čtivo izbrala izmed nabora brezplačnih avdio knjig. Izbrala sem Zločin in kazen Fjodorja Dostojevskega. Avdio knjiga je v angleščini, original ruski. Verjetno je stvar interpretacije vsakega posameznega bralca, a odločitev, da se premi govor bere z zelo ne rusko ruskim naglasom, se mi ni zdela posebej posrečena. Tudi če bi knjigo brala, dialogov v svojih mislih ne bi brala z ruskim naglasom.

Tako bom sama tudi v prihodnje dajala prednost, kljub njihovi občasni nepraktičnosti, kar se tiče prenašanja in teže, tiskanim knjigam. Avdio knjige aw mi zdijo uporabno orodje v določenih situacijah.

Kakšne pa so vaše izkušnje z avdio knjigami?

Foto: pozivistine.com