petek, 20. maj 2016

6 korakov do spodbudnega bralnega okolja v otroštvu

V zadnjem času sem doživljala pravi bralni luksuz. Zadnjih nekaj tednov sem si privoščila 
branje izključno leposlovja. Branje me je tako zelo posrkalo, da sem brala več knjig hkrati, saj se nisem mogla dovolj hitro naužiti vseh zgodb in doživetij, ki so mi jih ponujale. Z bralnim izborom sem se poglobila v 21. stoletje in ne tako zelo davne knjižne novosti. A to je že zgodba za drugič.


Kot verjetno že veste, sem strastna bralka in ne predstavljam si, da bi moj dan minil brez branja, čeprav je to že nekaj časa bolj strokovno čtivo, ne tisto brezskrbno za zabavo.

Kot bralka pa o branju tudi veliko razmišljam, predvsem kaj nas bralce motivira, da radi beremo. Kot pri vsem enostranskega odgovora ni. Verjetno pa za vse strastne bralce velja, da smo imeli spodbudno okolje za branje. Bodisi so nas starši k temu spodbujali, z nami brali ali pa vsaj brati dovoljevali in ga ne omejevali, češ da je branje izguba časa.

Vem, da branje otroku ni vedno potrebno, da otrok kasneje rad bere, vseeno pa je nekaj dejavnikov, s katerimi lahko poskrbimo za spodbudno bralno okolje svojih otrok.

1. Pripovedovanje. Ne gre samo za pripovedovanje zgodb, temveč predvsem za pripovedovanje o vsakdanjih opravilih. Pripovedujete o tem, kar v tistem trenutku počnete, na sprehodu opišite kaj vidite, kam greste, kaj boste počeli kasneje, ko se s sprehoda vrnete domov. S pripovedovanjem ne čakajte, da vas bo otrok sposoben razumeti. Pripovedujte že, ko je dojenček. Pripovedujte mu od prvega dne.

2. Branje. Prav tako že dojenčku od prvega dne. Veliko staršev z branjem otroku prične šele, ko zna malček že nekoliko govoriti ali se vsaj z zanimanjem odzivati na slike, ki spremljajo zgodbo. Prav tako pa jih veliko ne ve, kako z dojenčkom komunicirati. Odgovor je preprost - berite mu. Iz knjige, ki jo berete, iz revije, časopisa, karkoli vam je ljubše.

3. Otrok naj sodeluje. Že dojenčku dovolite, da se izraža. Postavite mu vprašanje, nato pa mu dajte čas, da "odgovori". Kasneje, ko otrok že govori in pokaže zanimanje za svojo okolico, mu dovolite, da sprašuje in mu na vprašanja tudi odgovorite. Ko kaj opazi ali na kaj pokaže, naj to opiše, nato pa mu zastavite podrobnejša vprašanja.

4. Otrok naj se dolgočasi. Starši smo prevečkrat mnenja, da ni dobro, če se otrok dolgočasi in da mu moramo v takih trenutkih sami določiti aktivnost ali ga zmotivirati, da se bo česa lotil. A za otroka ni nikoli narobe, če se občasno dolgočasi. Ob takih trenutkih mu lahko rečete naj si vzame kakšno knjigo ali pa preprosto počakate, da do tega odkritja pride sam. Z manjšimi namigi ali brez njih.

5. Ponavljanje. Verjamem, da je za starša nočna mora brati eno in isto knjigo znova in znova. A otroku ne vzemite veselja, ki ga navdaja ob branju iste zgodbe in se kljub naveličanosti, potrudite, da jo prebirata skupaj, dokler si ne bo našel novega branja. Po štirinajstih dneh boste veseli, da selita bralno raziskovanje na druge knjige.

6. Otrok naj bere sam. Od trenutka, ko otrok pokaže zanimanje, da bi bral sam, četudi si pri tem samo ogleduje slike, mu pustite, da bere sam, brez vaše pomoči. Pustite mu, da vsakič ko se odmakne v svoj svet branja, da bere v miru. Ne preusmerjajte njegove pozornosti z vprašanji, niti s pohvalami. Preprosto mu pustite, da v miru uživa v branju.

Foto: lu-ajdovscina.si

Ni komentarjev:

Objavite komentar