Priznam, da slovnica ni ravno moja najmočnejša točka. Včasih se dobesedno spopadam z dilemo in dvomi, kako kaj napisati ali kam postaviti vejico. Če nič drugega, se mi kdaj pošteno zatipka!
Na blogu ji nisem posvečala veliko pozornosti, čeprav si jo zasluži.
Menim namreč, da pri ustvarjalnem pisanju ne sme biti na prvem mestu. Pri pisanju je na prvem mestu pisanje. Zlaganje besed in besednih zvez. Poezija jezika, ne glede na slog ali žanr. Pisanje mi je blizu ravno zaradi lepote jezika kot orodja in neverjetnih možnosti, ki jih ponuja za ustvarjanje.
Da smo ob pisanju pozorni še na to, kaj želimo povedati in kako to sporočimo, za pravilno slovnično pisanje ni prav dosti prostora.
Vseeno pa to ne pomeni, da lahko slovnična pravila popolnoma zanemarimo. Morda nam ob pisanju res ni treba slediti slovnični pravilnosti, včasih je to za sam proces pisanja zelo moteče, a preden naš pisni izdelek dokončamo, in še posebej preden ga oddamo naprej v javno uporabo, je treba besedilo temeljito pregledati.
Res, da se je motiti človeško in res, da se kdaj pa kdaj vsakemu pripeti kakšen slovnični spodrsljaj, a da je besedilo prežeto z napakami, s celo več na isti strani, izkušnjo branja naredi za izziv in preizkuša potrpežljivost bralca.
Kaj ni moteče brati besedilo, v katerem manjkajo glagoli pa čeprav samo "je" ali "bi"? Ali je uporabljen napačen sklon? Res je nadležno, ko se začne bralec bolj ukvarjati z napakami kot z vsebino čtiva.
Slovnica je zahtevna gospa, a ponuja toliko možnosti ustvarjalnega razmišljanja in miselnega napletanja, da je gotovo ne bi smeli dajati vnemar.
In oprostite mi za vse napake! :)
Foto: www.anglescina.org
Ni komentarjev:
Objavite komentar