petek, 7. februar 2014

Kdo je pisatelj?

Letos sem se lotila kar zajetnega projekta: dokončati prvo verzijo treh knjig, ki sem jih začela pisati pred več kot desetletjem. Vesela bom, če to željo izpolnim v 80%.


Vprašanje ali je pisati več zgodb hkrati dobro ali ne, si zasluži svoje obravnave. Tokrat bi se osredotočila na proces pisanja oziroma občutke, ki me navdajajo ob tem.

Nekaj tednov od na novo zsatavljenih ciljev se nisem preveč obremenjevala s tem, kako pišem. Cilj in užitek sta bila samo pisati. Nekako ne obremenjujoče se je izkazalo tudi to, da ne obtičim v eni zgodbi in ne razglabljam, kako naprej. Samo pišem. Na vseh treh projektih kar dobro napredujem. Zgodbe nastajajo, liki živijo, sama se pri pisanju zabavam.

Zadnjih nekaj dni pa se zapletam v dvome: je moje pisanje dobro, je zasnova zgodbe zanimiva, se bi nepristranski bralec prav tako kot jaz zabaval ob branju?

Nekaj časa sem hotela te dvome enostavno pregnati, se ne meniti za njih, pa to ni nikoli enostavno. Nato pa sem se začela spraševati kdo je pisatelj.

Je pisatelj tisti, ki je svoja dela objavil? Je pisatelj tisti, ki je uspešen, znan, prepoznan? Ali je morda pisatelj tudi tisti, ki rad piše? In piše in marsikaj napiše, a tega nikoli ne objavi?

Nagibam se k zadnji predpostavki. Razen nekaj srce trgajočih se esejev, razmišljanj, izpovedi, objavljenih anonimno v šolskem glasilu, še nisem objavila nobenega dela, pa se vseeno vidim kot pisateljico. To je eden od obrazov, kdo sem.

Morda nikoli ne bom ničesar objavila. Morda nekaterim moje pisanje ne bo (ni) všeč. Gotovo se moram še veliko naučiti, a želja pisati, je kot nuja jesti. Zato sem pisateljica in s pisanjem bom nadaljevala. In upam, da na svoji pisateljski pustolovščini pomagam premagati strah in dvome pred pisanjem še komu.

Kaj pa vi? Ste pisatelj /-ica? Kaj vas odvrača, da bi bili?

Ni komentarjev:

Objavite komentar