petek, 14. februar 2014

Ivan Cankar: Kralj na Betajnovi

Če pravijo, da so Shakespearova dramatika večna, ker obravnava teme, ki so prisotne še danes, potem bi lahko enako, vsaj za slovenski prostor, trdili za Cankarja. Ob branju Kralja na Betajnovi se zdi, da se v stotih letih ni popolnoma nič spremenilo. Prav lahko bi Cankar dramo napisal tudi v sodobnem času.


Samooklicani kralj trga Betajnova je tat in morilec, ki svojo slabo vest opravičuje z izgovori, da je iz propadlega premoženja ustvaril bogastvo in blaži z dejanji »dobrote«, da revežem ponudi jesti in piti, če potrkajo na njegova vrata.
To lažno mirnost vesti prekine Maks Krnec, ki se po nekajletni odsotnosti vrne. Njegova prisotnost je dvoumna. Žene ga želja razkrinkati pravi obraz Kantorja, ki je umoril lastnega bratranca, da si je lahko prisvojil njegovo premoženje – obubožano gostilno in trgovino, v isti sapi pa ponovno dvori Francki, s katero sta bila nekoč zaljubljenca. Očitno je, da sta si mlada globoko naklonjena, a med njima zeva prepada. Kot prvo ju ločuje Maksovo sovraštvo do Franckinega očeta Kantorja, kot drugo pa Franckina zadržanost, saj se je v vmesnem času zaročila z drugim.
A Maksov notranji boj za pravico in resnico le premaga ljubezen do Francke. Vrne se ponjo in jo skuša prepričati, da bi skupaj pobegnila. Ravno mu jo uspe prepričati, ko se pojavi Kantor. Moža se besedno spopadeta, Maks Kantorju predoči vse njegove grehe in nato odide. Za njim tudi Kantor, kasneje pa izvedo, da je bil Maks ustreljen.
Kantorjevo vest sprva predstavlja Nina, hči umorjenega bratranca, ki jo Kantor vzame pod svojo streho, a le z namenom, da bi jo skril pred svetom. Ljudem govori, da je dekle moteno in bolno, da jo je zaznamovala očetova smrt, a zdi se, da Nina pozna resnico. Ve zakaj je tam in zakaj jo Kantor skriva. Le da se boji, kaj bi ji utegnil narediti, če ne bi bila tiho. Zdi se, da se namenoma pojavi, ko je v sobi veliko ljudi, da Kantorja spravi v zadrego, ko mora njeno prisotnost pojasnjevati.

Po drugem umoru Kantorjevo vest predstavlja Francka, ki ga z grožnjo, da bo odšla, celo prepriča, da se pokesa in prizna svoje grehe. Francko moleduje naj ostane in prvič ter tudi zadnjič imamo občutek, da se resnično kesa svojih podlih dejanj.

Pod vplivom slabe vesti, ki jo v njem vzbudi Francka, umor prizna župniku in sodniku, ki vstopita v gostilno. Verjetno zločin prizna tudi zato, ker je prepričan, da župnik in sodnik vesta, kdo je morilec. A izkaže se, da so prijeli Bernota, čigar puško so našli nedaleč od trupla. In ko Kantor prizna, da je umor zakrivil on, mu ne verjameta in trdno stojita za prepričanjem, da so že prijeli pravega zločinca.

V tistem trenutku se Kantorjeva slaba vest razprši in zmagoslavno nastopi pred Francko, da ni morilec, če tako pravijo drugi. Dokončno v njem prevlada izprijena in pokvarjena nrav, ki ji ni niti malo mar, da se vsi, ki bi ga morali imeti radi, odvrnejo od njega. Takrat ponosno zavlada kot kralj, pa četudi sam.

Kateri so motivi in teme, ki bi jih lahko umestili v družbeno-politično dogajanje današnjega časa? Kateri so sodobni dogodki, ki bi jih lahko primerjali z dogajanjem v drami?

Nekaj vprašanj za poglobitev teme

Katere osebe nastopijo v drami in kakšen odnos imajo do Kantorja? Ga spoštujejo, ga zaničujejo, se ga bojijo …?

Kakšno je okolje, ozračje, v katerem se drama odvija?

Kdo je t.i. glavni »junak«? Kakšne so njegove značilnosti? Kakšna je njegova morala?

Kdo se mu postavi po robu in zakaj pri tem ni uspešen?

Bi lahko dogajanje v drami označili za boj med dobrim in zlim, resnico in lažjo, pravico in krivico? Katera stran zmaga?

Svoje odgovore lahko pošljete na literarnica@gmail.com, ker lahko nadaljujemo razpravo.

Foto: Mladinska knjiga

Ni komentarjev:

Objava komentarja