Merilo 100 besed na dan mi že nekaj časa ne ustreza več. Dnevi
ko napišem več kot to so redki, tako da sem si želela nekaj spremeniti na tem
področju. Želela sem si napisati več. Ob redni službi, družini in še čem, pa je
bilo to redkokdaj izvedljivo.
V članku me je presenetil podatek, da pisateljica v
petnajstih minutah napiše eno stran. Zdelo se mi je pretirano in razmišljala
sem ali ženska zelo hitro tipka ali pa je to zelo za lase privlečen podatek.
Časovne omejitve pri pisanju sem se vedno otepala. Ideja mi
ni bila najbolj blizu, saj se mi je zdela preveč prisiljena, a informacija mi
kar ni dala miru, zato sem se odločila, da ta način pisanja preizkusim. Nad izkupičkom sem bila zelo presenečena.
Dejansko sem prvi dan poizkusa v petnajstih minutah napisala 303 besede,
naslednji dan celo 356 besed. To je trikrat več kot moj dnevni izkupiček – 100
besed na dan. Pri čemer sem po navadi ostala, ker za več nisem imela časa.
Brez pomišljanja sem spremenila rutino. Sestavila sem cel
načrt. Petnajst minut pisanja sem dodala na dnevni urnik kot enega od opravil
in časovno določila ne samo trajanje pisanja temveč tudi uro, kdaj se tega
lotim. In to določim za vsak dan posebej. Tako tudi bolj zavestno razmišljam o
pisanju.
Ta lekcija me je privedla do spoznanja, da je pomembno, da
vsake toliko časa premislimo svoje pisalne navade in razmislimo, kako bi jih
lahko izboljšali. Da poskusimo novo tehniko, četudi se nam upira. Lahko nas
preseneti. S spremembo tehnike lahko opazimo, da je naša storilnost na veliko
višjem nivoju kot prej in da posledično napišemo več.
Za zdaj se bom držala te rutine in mogoče jo čez nekaj časa
ponovno prevetrim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar