Franciji in se nato razširil. Idealiziral je podobo viteštva in njegove
življenjske, moralne in socialne ideale, vrednote življenjske sreče, zvestobe
ter ponižnosti. Snov in motivi so črpani iz keltskih, antičnih in orientalskih
mitov, pripovedk ter pravljic. Prvotno so bili pisani v verzih, v 13. stoletju
pa so bili razvezani v prozo, in sicer v ljudskih jezikih stari francoščini,
anglonormanščini, okcitanščini, angleščini in nemščini. Glavni avtor je Chrétien
de Troyes.
Na antiko se navezujejo Roman o
Aleksandru, Roman o Troji, Roman o Tebah in Roman o Eneju,
na britansko zgodovino romani o kralju Arturju, Lancelotu, Merlinu in vitezih
okrogle mize, Tristanu in Izoldi, Parzivalu ter iskanju svetega Grala, na
francosko romani o Karlu Velikem in o Rolandu. V 16. stoletju je bil popularen
v Španiji in na Portugalskem, vendar ob enem kritiziran kot neresna literatura.
Leta 1905 je v Cervantesovem Don Kihotu doživel svojo parodijo.
Viteški roman na Slovenskem
Slovenski viteški roman je eden
izmed žanrskih tipov zgodovinskega pripovedništva, to je dolge zgodovinske
pripovedne proze, za katero domnevamo, da se dogaja v srednjem veku in
tematizira viteško življenje. Širši okvir viteške povesti je srednjeveška
povest, dokaj obširna skupina besedil z mešanico motivov in tem, značilnih za
srednji vek: s čarovnicami, vitezi, gradovi, samostani.
V zbirki slovenskega zgodovinskega
romana nastopajo vitezi več 10-krat, najpogosteje pri Jožetu Urbaniji, Miroslavu
Malovrhu in Francetu Bevku, pa tudi pri Franu Deteli, Franu Jakliču, Metodu
Turnšku in Francu Valentinu Slemeniku. Žanrski tip zgodovinskega romana z
vitezi v glavni vlogi nosi v grobem enajst del, od katerih se jih pet dogaja
med 6. in 13. stoletjem, eno v 14. stoletju, štiri v 15. stoletju in eno v 16.
stoletju. Priključimo jim lahko še nekatere povesti in romane, ki se dogajajo v
poznejših stoletjih, vendar se z likom glavnega junaka, ki sledi viteškim
idealom, navezujejo na to žanrsko tradicijo. Če bi po vzoru Nemcev izenačili
viteški in dvorski roman, bi morali upoštevati še tiste povesti, ki z gradom,
graščino, graščakom ali dvorom že v naslovu kažejo na svojo žanrsko pripadnost.
Najznamenitejši slovenski vitez
je »roparski vitez« Erazem Predjamski, ki je doživel več literarnih
upodobitev, tista iz leta 1845 (Franc Malavašič, Erasem is jame: Povést is petnajstega
stoletja) je celo prva izvirna daljša zgodovinska pripoved.
Viteštvo slovenskih junakov je
zanimiva kombinacija poguma, kadar ga zapovedujejo družbene norme in ideali, in
strahu, ko gre za samostojno odločanje. Poleg junaka Mlinarjevega Janeza je primer
takega obnašanja junak France Bregar v povesti Črna žena, saj se ne
zmeni za nesrečo, ki jo povzroča, temveč sledi svoji fiksni ideji, za kar je na
koncu nagrajen.
Povzeto po: http://sl.wikipedia.org/wiki/Vite%C5%A1ki_roman
super:)
OdgovoriIzbrišiHvala.
Izbriši