Ideja o izdaji pesniškega almanaha namenjenega izobražencem se je
porodila Mihu Kastelicu, skriptorju ljubljanske licejske knjižnice.
Poleg urednika Kastelica sta imela pomembno vlogo pri nastajanju
almanaha Matija Čop in France Prešeren. Največjo zaslugo za izdajanje
kljub Obnovljenemu cenzurnemu redu je imel Matija Čop, ugleden
strokovnjak na slovstvenem področju. Almanah je vseboval poleg poezije
sodobnih pesnikov tudi starejšo poezijo Valentina Vodnika, Janeza
Damascena Deva itd.
Najprodornejši pesnik, ki je objavljal svojo poezijo
v Kranjski čbelici, je bil France Prešeren. Prešernova poezija je
zasedla mesto med vrhunci moderne evropske poezije. Pesmi so objavljali
tudi številni drugi pesniki (Miha Kastelic, Jakob Zupan, Blaž Potočnik,
Jurij Kosmač, Ignac Holzapfel, Janez Cigler, Jernej Levičnik itd.).
Almanah je izhajal med leti 1830 in 1848 v petih zvezkih. Prvi zvezek je
izšel 30. aprila 1830 v 600 izvodih.
Kranjska čbelica je začela z
uveljavljanjem moderne poezije, in sicer posvetnega, umetniškega in
romantičnega pesništva, ki je pri janzeističnih konservativcih kot tudi
pri dunajskem cenzorju Jerneju Kopitarju naletela na odpor. Situacija se
je še posebej zaostrila po izidu Prešernove satire Nova pisarija v 2.
zvezku, kjer se Prešeren obregne ob preprosto nabožno ali poučno
književnost ter zagovornike le-te, ki so z negativno kritiko ovrednotili
njegovo poezijo izdano v prvem zvezku Kranjske čbelice. Zaradi strahu
pred cenzuro Prešeren ni smel objaviti v 3. zvezku Apela in čevljarja
ter pet Sršenov. Pomemben prispevek pa so bile Prešernove predelave
slovenskih ljudskih pesmi (Lepa Vida, Kralj Matjaž itd.) iz zbirke
Andreja Smoleta. Kranjska čbelica je tudi prvič prejela pomembno
pozitivno oceno češkega pesnika in filologa Františka Ladislava
Čelakovskega. Pri 4. zvezku se je situacija še zaostrila, saj je sočasno
potekala abecedna vojna. Cenzorstvo nad almanahom je prevzel Matija
Čop. Jurij Pavšek, ki se ni strinjal s Čopovo cenzuro, je dosegel
recenzuro rokopisa na Dunaju pri Jerneju Kopitarju. Slednji je črtal kot
neprimerne številne pesmi Prešerna in Kastelica.
Po končani abecedni
vojni se je situacija obrnila v prid izdajateljem Kranjske čbelice.
Almanah je po ponovni cenzuri vendarle izšel leta 1834. Zadnja 5.
številka je izšla šele po ukinitvi Obnovljenega cenzurnega reda leta
1848. Na pozno izdajo zadnjega zvezka je med drugim vplivala tudi smrt
Matije Čopa, ki je imel največje zasluge za izdajanje Kranjske čbelice,
kljub strogi cenzuri. Prešeren je v tem zvezku objavil celotno
Zdravljico, kakor nekoliko prej prvič v Kmetijskih in rokodelskih
novicah, ki jo je v Poezijah zaradi cenzorskih popravkov raje izpustil.
Povzeto po: http://www.dedi.si/dediscina/311-kranjska-cbelica
Ni komentarjev:
Objavite komentar