Najstarejše
oznake za roman je mogoče najti v antični oziroma grško-rimski in staroindijski
zgodovini. Antični roman so imeli za isto zvrst kot zgodovinopisje in ga z njim
tudi povezujejo, najdemo pa tudi izraz pripoved. Antika torej za svoje romane
ni ustvarila posebnega literarnega termina, ampak je prenašala nanj oznake
drugih zvrsti. Ravno tako tudi staroindijska.
V Evropi se
je izraz roman prvič pojavil v staro-francoskem jeziku in sicer
kot »romanz«. Najprej so bili romani močno junaško epski, v 12. stoletju
pa se pojavi nova zvrst verznih pripovedi z viteško ljubezenskimi in
pustolovskimi motivi. V 13. stoletju se termin roman prenese iz teh viteških
pesnitev na prozne pripovedi. Prvi besedo roman napiše Étienne Pasquier leta
1560, v svoji enciklopediji Recherches de la France. V 17. stoletju se pomen
francoskega termina »romanz« dokončno ustali. Pojem roman tako
označuje pripoved v prozi, ki je domišljijska, viteška, pustolovska,
heroično-galantna ter fantastična. Francoski termin zgodaj sprejmejo Italijani
kot termin »romanzo« prvi ga uporabijo Luigi Pulci, Matteo Maria
Boiardo, Ludovico Ariosto v 13. stoletju. Posebnost pri italijanskem razvoju
romana pa je ta, da so termin uporabljali za dva primera: za renesančno epiko
in za roman v sodobnem smislu. Izraz se prenese tudi na Portugalsko, v Španijo,
kjer je termin našel mesto šele v 17. stoletju, uporabil pa ga je Miguel de
Cervantes v Don Kihotu. Takrat nastane tudi pojem »novela« za daljšo pripovedno
obliko. Podobni primeri so tudi v anglosaški literaturi, kjer se pojavi v 13.
stoletju in ima več oblik: romanse, romaunce…
Byron je
uporabil izraz »romaunt« v Romanju grofiča Harolda, saj je s tem
sledil Franciji. Španski in angleški termin se nato razširita v anglosaškem in
latinsko-ameriškem prostoru, francoska oznaka romana pa prodre v srednjo Evropo,
nato na nemški prostor v 17. stoletju in nato še v slovanski prostor.
Pojav romana na slovenskih
tleh
Na slovenskih
tleh se je roman pojavil leta 1866, ko je Josip Jurčič napisal prvi slovenski
roman Deseti brat. Motiv Desetega brata pa je ljudski, prikazuje življenje
desetega otroka v družini, ki naj bi prinašal nesrečo. Josip Jurčič je poleg
romana uvedel v slovensko literaturo še črtice, pripovedke, in povesti.
Delitev romanov
glede na snov
- viteški,
- pustolovski,
- zgodovinski,
- vojni,
- znanstvenofantastični,
- biografski,
- psihološki,
- družbenokritični,
- kriminalni,
- ljubezenski,
- družinski,
- idr.
Delitev romanov
glede na obliko
- Pisemski,
- dnevniški,
- kronikalni,
- idr.
Ni komentarjev:
Objavite komentar