April ni znan le po muhastem, aprilskem vremenu, temveč tudi po knjigah. V tem mesecu sta kar dva dneva posvečena knjigi - v začetku meseca, 2. aprila knjigi za otroke, konec meseca, 23. aprila pa obeležujemo svetovni dan knjige. Predvsem s slednjim dnevom je povezanih veliko prireditev in festivalov kot so Slovenski dnevi knjige in Noč knjige, ki si želijo knjigo in branje približati predvsem branja neželnim ali nehotečim posameznikom, a si v širši javnosti ne uspejo izboriti večje pozornosti. In zgleda, da jim to uspeva vsako leto manj.Spominjam se Slovenskih dnevom knjige v parku Zvezda - stojnice, založbe in seveda knjige so napolnile razvejanje krake, pogovori, delavnice in druge spremljevalne prireditve so odmevale med krošnjami. Zdelo se je kot da knjige plešejo in mamijo mimoidoče s svojo zgodbo in obljubo. Bralec jih je lahko slišal, kako mu prigovarjajo: "Vzemi me, preberi me."
Zadnjih nekaj let se je dogajanje precej okrnilo. Spremljevalni dogodki so se preselili v dvorane, ki bodo k sebi sprejele le največje knjigokusce in marsikomu bo dogajanje ostalo nevidno, saj nima več možnosti, da bi na poti, med opravljanjem drugih opravkov, postal in prisluhnil sporočilu, ki ga nosijo.
Kljub široki ponudbi dogodkov in pestrosti dogajanja v različnih krajih po Sloveniji pa marsikdo za njih niti ne ve. Spolzijo mimo njega, ne da bi se ga sploh dotaknili.
Sama berem že od malega in noben življenjskih mejnikov ne konec šolanja, služba ali materinstvo med od tega niso odvrnili. Če bereš, bereš ne glede na to, kaj se ti v življenju dogaja, kaj doživljaš. Vsaj taka je moja izkušnja.
Ljudje se pri vseh rečeh radi zatekamo k raznoraznim izgovorom, da nimamo časa. In je res, sama recimo nikakor nimam časa za telovadbo, četudi vem, da bi mi koristila. Za branje vedno.
Ne razumem, kako človeka lahko zasvojijo npr. video igrice. Povsem razumem pa, kako to storijo knjige in branje. In branje verjetno je neke vrste odvisnost ali morali postati, da se mu prepustimo brezpogojno.
Verjetno lahko tako premagamo tudi odpor do knjige in branja, ki nam ga v večini vsiljujejo od trenutka, ko sedemo za šolske klopi. Takrat nam začnejo ponujajo branje kot nekaj dobrega, koristnega, skoraj kot nekaj vzvišenega.
Nihče pa nam ne odstre magičnosti, ki se skriva v branju, v čarobnosti prečute noči zaradi branja ter neizmernem zadovoljstvu in hkrati razočaranju, ko obrnemo zadnji list.
Zato smo iznašli razne strategije in načine, kako spodbujati branje. Raziskujemo, kateri so razlogi, da ljudje ne berejo in hkrati pišemo metode, kako to preseči.
Torej, kam tone knjiga? Tone in zasidra se v naša srca, če ji dopustimo. Olepša in osmisli nam dneve. Skozi njo doživimo in preživimo številne zgodbe. S knjigo jokamo in se smejimo. S knjigo trpimo, se radostimo in živimo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar