Velikokrat pisanje povezujemo izključno s pisatelji, knjigami in leposlovjem. Torej, s t.i. umetniško platjo pisanja. A dejstvo je, da pišemo vsi in da je pisanje (bodisi pisano ali tipkano) sestavni del našega življenja, ne glede na to kdo smo in kaj počnemo. Morda bi se komu zdelo, da je še največ pisal v šoli, ker je moral, ne pomisli pa koliko pisanja opravi pri vsakodnevnem delu tako v službi kot tudi v zasebnem življenju. V današnji dobi različnih načinov sporočana, že samo znotraj pisnega sporočanja, igra pisanje zelo veliko vlogo in predstavlja večinski delež naše komunikacije z drugimi.
Pišemo sms-je in tvite, torej zelo kratka sporočila, in tudi daljša. V službi verjetno pišemo dopise, poročila, priprave na predstavitve, gradiva in še bi lahko naštevali, saj je uporaba različnih pisnih sporočil zelo široka. Seveda so to pretežno tipkana besedila, ki se z vidika koristnosti pisanja na razvoj možganov in ustvarjalnosti, precej razlikuje od klasične pisane oblike pisanja, a vseeno ne moremo šteti, da ne pišemo, le sredstvo in način sta druga.
Verjamem, da se bi na mojo trditev našlo kar nekaj junakov, ki bi trdili, da ne pišejo ali da komaj kaj pišejo, a vsi moramo od časa do časa izpolniti vsaj kakšen obrazec, če nič drugega. Pišemo pa veliko več, kot se nam zdi, saj vse kar zapišemo ne jemljemo kot pisanje.
V šoli je pisanje še najbolj izrazito, saj se v šoli učimo pisati, nato pa skozi celotno šolanje pišemo vsak dan: zapisujemo si snov, ki jo učitelj podaja, pisati moramo spise, govorne naloge, domače naloge in če nič drugega vsak "plonk" listke za kontrolke.
Ne glede nato ali se nam zdi, da veliko pišemo ali ne, ali še bolje ali pisanje potrebujemo ali ne, je pisanje na nek način sestavni del naših življenj. Brez njega ne mine dan, četudi pošljemo le nekaj kratkih sms v zelo okrnjenih besedah.
Zato se mi zdi zelo pomembno pisati o pisanju, opozarjati na pomembnost pisanja in prisotnost le-tega v naših življenjih, predvsem pa prikazovati koristnosti pisanja za naše spodobnosti razmišljanja, reševanja problemov, iskanja rešitev in mnogih drugih, še posebej spominjati na koristnost dobro oblikovanega besedila in sporočilnosti.
Kot že večkrat omenjeno, pri pisanju ne gre le zato, da znamo pisati, se pravi črke povezovati v besede in te v stavke, temveč predvsem zato, da ima naše pisanje tudi jasno in razumljivo sporočilo, saj se le tako lahko uspešno sporazumevamo.
Če se znamo jasno in razumljivo izražati, bo manj verjetnosti, da nas bodo ljudje razumeli napačno. In da drugi razumejo naše sporočilo, je pomemben del naše interakcije in komunikacije z drugimi. Iz razumevanja nastajajo soglasja, lahko pa tudi nesoglasja. Z jasno sporočilnostjo se lahko marsikdaj izognemo nesporazumom in konfliktom, ki nastanejo ravno zaradi naših različnih načinov sprejemanja in predelave informacije. Ko sporočilo ni najbolj jasno, je veliko možnosti, da ga bo prejemnik razumel napačno, torej ne tako kot je bilo mišljeno. Na sprejem informacije pa vpliva veliko različnih dejavnikov: naše počutje, naša doživljanja tik pred sprejemom informacije, ljudje okoli nas, ostale okoliščine.
Pomembna je tudi učinkovitost pisanja, se pravi, da pišemo tako, da ljudjem predamo sproročilo, ki ga želimo.
Obstaja pa še ena dobra plat pisanja. Zanj ne potrebujemo drugega kot list papirja in svinčnik. Ne potrebujemo računalnika, niti številnih pisal ali lepih zvezkov. Pisanje je ena od zelo "poceni" aktivnosti, ki se ji lahko predajamo v prostem času. Predvsem pa je pisanje, tisto neobvezujoče, ki ni podvrženo morati pisati, lahko zabavno, zelo zabavno, le prepustiti se je treba njegovi čarobnosti.
Foto: opencollege.edu.au
Ni komentarjev:
Objavite komentar