sobota, 3. december 2016

3 razlogi, zakaj pisati bralni dnevnik

Ko govorimo o branju, se večinoma osredotočamo na motivacijo za branje. Osredotočamo se na to, da je branje pomembno in na načine kako spodbujati branje med otroki, odraslimi, družinami, da bi radi brali. Pri tem pa se premalo osredotočamo tudi na to, kako brati. Beremo površno ali poglobljeno? Si od prebranega, kaj zapomnimo? Kaj od prebranega smo razumeli? 

Ni nujno, da moramo vedno brati poglobljeno ali da površno branje ni branje. Način branja je velikokrat odvisen od našega odnosa do besedila, ali naše motivacije za branje. Nekatera besedila bomo prebrali za zabavo in verjetno malo bolj površno. Ob tem naše razumevanje ne bo nič slabše, le zelo selektivno. Površno bomo brali tudi besedila, v katerih iščemo določeno informacijo in nas zanima le tisti del, ne celotno besedilo. 
A po drugi strani nekatera besedila želimo ali moramo brati poglobljeno, razumeti besedilo v njegovi celoti, raziskati vzročno-posledične povezave, od napisanega kaj odnesti, si zapomniti.

In je tudi prav tako, saj branje ni uniformno, ni vedno potrebno, da se ga lotevamo vedno na enak način in beremo z muko. Bolj pomembno je, da se naučimo brati na različne načine in te načine prilagajati besedilu, naši želji, kaj si od besedila želimo in našega počutja.

A kar je lažje brati površno kot poglobljeno, ima s slednim veliko otrok in posebno odraslih težav. Da bi postopoma usvojili bolj poglobljeno branje, je dobro orodje pisanje bralnega dnevnika.

Branje in pisanje sta zelo povezana. Gre sicer za dve različni dejavnosti, a brez pisanja ne bi bilo branja in obratno. Sta dejavnosti, ki druga drugo dopolnjujeta in sta med seboj soodvisni. Že med sami pisanjem tudi že beremo. 

Že samo ime predvideva, da vodimo nekakšen dnevnik. Kakšnega, je povsem odvisno od nas. Sama k temu pristopam na različne načine in odvisno od besedila oziroma odvisno od tega, kaj od besedila pričakujem. 

Včasih je dovolj, da si ob branju zapisujem misli, ki so mi všeč ali da si zapisujem svoje misli, ki se mi porajajo ob prebranem. Spet drugič se v besedilo malo bolj poglobim in iščem določene povezave, odgovore ali pa me preprosto zanima potek in zgradba zgodbe. Takrat bom v svoj bralni dnevnik povzemala strani, pomenske enote ali poglavja. Zapisovala si bom svoje opombe, dodatna vprašanja, na katere si želim odgovore, opažanja. A vsak lahko začne s tistim, kar se mu zdi pomembno.

S pisanjem branega dnevnika spodbujamo:
  • razumevanje besedila,
  • osredotočenost na prebrano,
  • boljša tehnika branja.
Ob branju že tako ali tako uživam, pa če gre za preprosto sproščanje ali za študijsko literaturo. A eden od pozitivnih učinkov vodenja bralnega dnevnika, ki se ga nisem nadejala je, da je branje le še bolj zabavno in navdihujoče. Poleg tega pa boste imeli tudi dokumentirano, kaj in koliko ste dejansko prebrali.

Seveda pa boste s pisanjem bralnega dnevnika izboljšali tudi svoje pisanje in izražanje.


Foto: literacygarden.com

Ni komentarjev:

Objavite komentar