Kako dočakati sto let

Kako se lotiti pisanja o knjigi, katere zgodba je precej nenavadna, idejna zasnova neobičajna, dogajanje pa naravnost fantastično? Fantastično v smislu zanimivo kot tudi dobesedno fantastično, domišljijsko.

Največji vtis, ki ga je roman naredil name, je  ravno zgodba. Ves čas branja sem se spraševala, kje je avtor našel tako nenavadno, fantastično idejo za svojo zgodbo. Že samo predstavljati si, še pred samim branjem, kako stoletnik leze skozi okno lahko človeka nasmeje do solz. Hkrati pa ga a pričakovanjem potegne v zgodbo.

Bizarne prigode, z zelo veliko mero duhovitosti in hudomušnosti, si sledijo ena za drugo. In medtem ko Allan Karlsson leze skozi okno svoje sobe v domu upokojencev, kjer ga sostanovalci, osebje in praktično vsi prebivalci kraja čakajo v sprejemnici, kjer je namenjeno praznovati njegov stoti rojstni dan, se v ogromnih copatih poda na pustolovščino presenetljivih razsežnosti, celo kriminala in umorov, izvemo, da pravzaprav vse kar se mu zgodi, ko pobegne iz doma, zanj ni nič nenavadnega. In da ga ves čas spremlja nenavadna druščina prav tako. 


Vzporedno z zgodbo v sedanjosti po delčkih in obdobjih dobivamo vpogled v neverjetnih sto let življenja Allana Karlssona. Preprost možak, nič posebej ambiciozen, z edinim zanimanjem - razstreljevanje z dinamitom, nevaren konjiček, ki mu požene v zrak streho nad glavo in njega skoraj v nebesa. Malo manj sreče pri tem je imel lokalni grosist, ki se je pred krajani želel postaviti z novim avtom. Na njegovo srečo pa ga le izstrelilo na fantastično pustolovščino praktično okoli sveta, kjer si je v določenih krogih prislužil sloves eksperta z razstrelivi in na svoji poti, ki ga je več desetletji vodila nazaj na Švedsko, spoznal zanimive ljudi in voditelje tistega časa.

Duhovite prigode, hudomušna izbira besed in opisov, še ščepec cinizma, pisana druščina nenavadnih likov, ki vsak s svojo izjemno posebnostjo prispeva k razvoju zgodbe, se zbere v tem romanu. 

Potrebujete še kaj več, da knjigo primete v roke?