petek, 22. januar 2016

Razmišljate z levo ali desno polovico možganov?

S katero polovico možganov mislite, da razmišljate?
Debate o tem ali razmišljamo bolj z levo ali bolj z desno polovico možganov je veliko. Tudi takšne, ki nas na podlagi tega opredeljujejo kot določen tip človeka.

Kar pomeni, če smo desničarji, v levi polovici potekajo miselni procesi, ki temeljijo na logiki, zaporedju, linearnosti. Leva polovica je tako razumska in analitična. Po drugi strani pa se desna polovica možganov smatrana za bolj ustvarjalno, saj so miselni procesi v njej bolj naključni.

Torej, s katero polovico možganov razmišljate? Številne študije ustvarjalnosti in delovanja možganov med ustvarjalnim procesom kažejo, da ko smo ustvarjalni, uporabljamo obe polovici.

Že v eni od prejšnjih objav smo pokazali, da med ustvarjanjem uporabljamo zelo veliko površino možganov. Nekatera dognanja o delovanju možganov kažejo, da med ustvarjalnim razmišljanjem uporabljamo tri predele ali omrežja možganov. V bistvu gre za povezave, ki se med razmišljanjem vzpostavijo v možganih.

Omrežje osredotočenega nadzora nam pomaga z natančnostjo se usmeriti na določeno nalogo. To so povezave, ki jih vzpostavimo, ko se moramo osredotočiti na zapletene probleme ali pa se osredotočiti na naloge kot sta branje ali poslušanje nekoga govoriti.

Domišljijsko omrežje uporabljamo, ko si zamišljamo, kaj se lahko v prihodnje zgodi ali se spomnimo stvari, ki so se zgodile v preteklosti. To  omrežje nam pomaga med zamišljanjem in spominjanjem zgraditi mentalne podobe.

Omrežje osredotočene prilagodljivosti ima pomembno vlogo pri spremljanju, kaj se dogaja okoli nas ali v naših možganih, in pri prehajanju med domišljijskim omrežjem in omrežjem osredotočenega nadzora.


Na sliki sta prikazana omrežje osredotočenega nadzora (zeleno) in domišljijo omrežje (rdeči). Vir: https://blog.bufferapp.com/how-to-produce-more-great-ideas-according-to-science.

Izhajajoč iz teh trditev tudi ni presenetljivo, da različne študije prihajajo do podobnih zaključkov, predvsem pa da ustvarjalni proces opredeljujejo, sicer z drugačnimi besedami, a z enakim pomenom.

Prav tako ni čudno, da ustvarjalni proces ali pa stopnje ustvarjalnosti združujejo tako divergentno (ki naj bi bilo bolj ustvarjalno) in konvergentno (ki naj bi bilo bolj logično, usmerjeno v eno stvar) razmišljanje. Saj je očitno, da ne moremo izključno le enega načina uporabljati vedno in v vsaki situaciji.

Ustvarjalnost ni le čakanje na inspiracijo, je dejavno razmišljanje in verjamem, da imamo možgane z enim samim razlogom - da jih uporabljamo. Seveda je naša odločitev, kako to naredimo in ali se resnično potrudimo izkoristiti ves potencial, ki nam ga možgani ponujajo.

Foto: pinterest.com

Ni komentarjev:

Objava komentarja