petek, 11. september 2015

Pisanje in osredotočenost

Pisana beseda zaenkrat še ni hieroglif.
Poslužujmo se je večkrat in lažje se bomo osredotočili.
Pozitivnih učinkov ustvarjalnosti in pisanja ne zmanjka.

Danes se želim posvetiti posebnemu vidiku koristnosti pisanja - osredotočenost. Seveda je pri tem pomembno poudariti, da gre predvsem za ročno pisanje, s pisalom na papir, (lahko to imenujemo že klasično pisanje?), ki ima veliko večji učinek kot preprosto tipkanje. V roki držati pisalo in zapisovati črke eno za drugo veliko bolj stimulira povezavo med roko in možgani, ki so center našega uma, razmišljanja in ustvarjalnosti.

Glede na to da je september in da se je že pričelo novo šolsko leto, se mi zdi govoriti o pozitivnih vplivih pisanja na osredotočenost še toliko bolj primerno.

Veliko učencev, dijakov, (tudi mnogo odraslih) ima težave osredotočiti se na učenje, poslušanje, na snov, šolska pravila itd. Večina nas ima težave z osredotočenostjo, ko nam zadeva ni pri srcu ali ko bi v tistem trenutku raje delali nekaj drugega. Ker se stvari ne moremo ali ne želimo posvetiti, to povzroči, da nam misli začnejo tavati, da begamo od ene teme na drugo, kar pa se lahko kmalu pokaže tudi fizično na telesu, z nemirnim presedanjem, z različnimi tresljaji rok ali nog in podobno. 

S pisanjem lahko dosežemo, da se lahko lažje osredotočimo, z zapisovanjem lažje sledimo snovi (in si med tem tudi marsikaj zapomnimo), da umirimo naše misli in se posvetimo samo eni stvari naenkrat. Med pisanjem se moramo namreč osredotočiti tako na samo pisanje, da pišemo črke, besede itd, da držimo pisalo, kot tudi na tisto, o čemer bomo pisali. Ko lahko odmislimo vse ostale dražljaje, se osredotočijo tudi naše misli. 

Prepričana sem, da bi morali več pozornosti ustvarjalnemu pisanju namenjati že v vrtcih in šolah. S tem bi učenci, ne le izboljšali besedni zaklad, gojili domišljijo, temveč spodbujali in krepili spomin, osredotočenost, usmerjenost, izboljšali učenje in pomnjenje ter navsezadnje zabavo. Ko pustimo otrokom v šolskem okolju, da imajo priložnost pisati tudi brez ocenjevanja in popravljanja, jim pustimo, da vklopijo vsa svoja čutila, svojo domišljijo in se pisanju popolnoma posvetijo. 

Takoj ko se otrok začne spraševati, o čem bi pisal, ali bo njegov tekst v redu, koliko napak bo naredil itd., mu ne samo vcepljamo strah in dvom v lastne spodobnosti, temveč tudi odvračamo njegovo pozornost od stvari, ki so v tistem trenutku pomembne (npr. poslušanju snovi). 

Učitelji, ki težko motivirajo učence, da so med poukom zbrani (z večjim številom učencev v razredu je že tako zahtevno), bi lahko namesto raznoraznih ukrepov in opominov, otroke motivirali s pisanjem, bodisi z vajo ustvarjalnega pisanja, bodisi z enostavnim prepisom besedila. Naloga lahko traja pet ali deset minut, toliko da se da otroku priložnost, da zbere svoje mislim, s tem da se ga odvrne od raztresenosti, nemirnosti, s čimer moti pouk. Nekaj primerov zanimivih ustvarjalnih vaj pisanja lahko najdete tukaj.

Najboljša stvar pa je, da s spodbujanjem ustvarjalnega pisanja ne krepimo samo besedno in govorno izražanje, temveč koristi pisanja prinašajo pozitivne rezultate tudi na drugih področjih in pri drugih predmetih, saj so koristi pisanja (spomin, osredotočenost, lažje učenje itd.) uporabni prav povsod ne samo pri jeziku.

Pravzaprav vsakomur, ki ima težavo osredotočiti se, bi zelo pomagalo pisanje. Pa četudi to pomeni, da si na sestanku vsebino zapisuje na list papirja.

Foto: seattleseconds.wordpres.com

Ni komentarjev:

Objava komentarja