Zaviranje ustvarjalnosti

Si dovolite izraziti svojo ustvarjalnost?

Številne študije kažejo, da smo kot otroci najbolj ustvarjalni in da naša ustvarjalnost drastično upade z vstopom v šolo. V okolju, kjer se teži k uniformnosti, k enakost in da smo čimbolj taki kot drugi ali pa lahko izstopamo le na njihov način, pod njihovimi pogoji in pravili, to niti ni tako presenetljivo.

A tokrat sem vseeno želela pisati o drugačnem načinu zatiranja ustvarjalnosti pri otrocih, ki smo mu podvrženi od najzgodnejših let. Taka zatiralca sta NE MOREŠ in NE SMEŠ.  

Ne smeš, boš padel. Ne moreš, si premajhen. Ne moreš,... in se kar ne konča.

Morda so to previdne in prijazne besede, ker nekoga skrbi za nas, a vseeno nas kmalu naučijo, da ne smemo biti to kar smo, da ne česa ne smemo ali ne moremo narediti, ker je to rekel nekdo drug, ki naj bi vedel, kaj je za nas dobro, česa smo sposobni ali kaj bi želeli početi. Ne smemo več raziskovati, ne smemo biti radovedni, ne smemo spraševati, ker ne smemo in pika. 

Sama se skušam izogibati tem besedam, kolikor se le da. Prepričana sem, da te besede zatirajo našo ustvarjalnost v vsakem obdobju in le redkim uspe ohraniti svojo pristno avtentičnost. Večina se jo nauči dobro prekriti. Seveda vedno ne gre, ker smo bili zelo dobro sprogramirani in bi bilo treba v celoti zamenjati trdi disk. Brez ustreznega predznanja je menjava dolgotrajen proces, a se da, sme in more.

Kolikokrat na dan izrazite prepričanje, da ne česa vi ali kdo drug ne smete ali ne morete? Res tako mislite?

Foto: Literarnica