petek, 20. junij 2014

Kako nam lahko pisanje pomaga pri učenju?

@Literarnica

Tisti, ki Literarnico spremljate redno, veste, da me pisanje, in s tem mislim na kreativni proces pisanja, ne učenje pisanja, navdušuje že od zgodnjega otroštva. Ne samo da me navdušuje svet besed in zlaganje le-teh v pomensko enoto, temveč tudi pisanje samo. Zato veliko raziskujem in študiram o pomenu pisanja kot sredstvu za razvijanje kreativnega pa tudi analitičnega, poglobljenega, kritičnega itd. razmišljanja, dojemanja in učenja.

Pri svojih raziskavah sem naletela na članek, ki potrjuje moja prepričanja. Članek je prvotno napisan, kako lahko angažiranost in redna namenska vaja pisanja študentom pomaga pri učenju, a ker sem mnenja, da pisanje lahko pripomore prav vsakomur olajšati učenje in dojemanje snovi, sem prevod članka prilagodila.

Pisanje nas že po svoji naravi spodbuja k artikulaciji idej in argumentov, zato nam lahko pomaga poglobiti, razviti in pregledati svoje razmišljanje o obravnavani temi.

Nedavno poročilo Nacional Survey of Student Engagement (glejte strani 21-22; celotna raziskava raziskuje pomen namenskega vključevanja študentov pri pouku, predavanjih op.p.) potrjuje, da smo z obsežnimi, intelektualno spodbudnimi dejavnostmi pisanja, še posebej ko se ukvarjamo z bolj poglobljenimi učnimi dejavnostmi kot so analiza, sinteza, povezovanje idej iz različnih virov itd., bolj dojemljivi za učno snov tako v kot izven učnega okolja. Izsledki so poročali  o večjem osebnem, socialnem, praktičnem in akademskem razvoju študentov, ki so obiskovali fakultete, ki so spodbujale tak pristop. Taki izsledki dajejo temelje za prizadevanje vključiti kreativno pisanje v učni načrt.

Pisanje povzetkov nam pomaga pri prepoznavanju ključnih zahtev, vzorcev razmišljanja in uporabo dokazov.

V naših glavah obstajajo ideje in misli v kratkoročni ali shematski obliki. Dokler svojih misli ne izrazimo v njihovih logičnih in slovničnih razmerjih, lahko zlahka spregledamo pomembne razlike in povezave. Ko imamo težave napisati kratek povzetek, je to dober pokazatelj, da pri snovi nečesa ne razumemo. Izražanje misli pa nam lahko pomaga odpreti koristna vprašanja.

Pisanje odgovorov na prebrana besedila nam pomaga vzpostaviti kritično stališče.

Branje gradiva se marsikomu zelo pasivna dejavnost. Naučili smo se, da si moramo med branjem podčrtavati glavne točke, a dokler nismo primorani podati odgovorov, pomena besedila ne obravnavamo poglobljeno. Marsikdo zato ne ve, kako se odzvati na besedilo, kako odgovoriti, še posebej če prihaja iz kulturnega okolja, kjer mladi ne smejo ugovarjati avtoriteti.

Pisanje o učnem gradivu nam pomaga razviti občutek nadzora nad vsebino. To je pisati o prebranem, ne samo delati zapiskov ali prepisovati ključne besede (op.p).

Razmerje med "avtorjem" in "avtoriteto" ni samovoljno. Ljudje, ki pišejo o idejah, problemih, dokazih in vprašanjih, pridobijo občutek lastništva nad snovjo, ki ga ne razvijejo preko branja ali poslušanja predavanj. Pisanje, v tem smislu, je izkustveno delo idej – pomaga, da se s snovjo »igramo«, preoblikujemo in jo  vključujemo v lastna mnenja in stališča. National Survey of Student Engagement je pokazala povezavo med pisanjem o določeni temi in študentovim lastnim dojemanjem vpletenosti in širšega razmišljanja o tej temi.


Ni komentarjev:

Objava komentarja