četrtek, 19. september 2013

Kako se pripraviti, da boste napisali čimboljši esej na maturi

Kot obljubljeno septembra pričenjamo s pripravami na maturitetni esej, ki čaka letošnje četrtošolce srednji šol maja prihodnje leto. 

Do konca leta bomo obravnavali eno temo na mesec, v začetku prihodnjega leta pa se bomo eseju posvetili intenzivneje, večinoma enkrat na teden. 

Ves čas imate možnost, da mi zastavite dodatna vprašanja ali dileme, kot tudi da mi pošljete svoje izdelke v pregled.

Izkušnje z letošnjih priprav na maturitetni esej na Literarnici so pokazale, da je še vedno veliko dijakov, ki bi želeli imeti informacije, ki bi se jih "naučili", ne da bi jim bilo treba poglobiti ali celo prebrati dela.

Vsakomur lahko zagotovim, da bo v rubriki Matura 2014 dobil koristne informaciji, hkrati pa poudarjam, da vas bodo obravnavane teme vodile, da boste na maturi napisali čim boljši esej, vendar se boste za to morali tudi nekoliko potruditi.

Priprave na esej

Preden se lotite pisanja eseja, je priporočljivo, če ne celo nujno, da se nanj dobro pripravite. Priprave pa v prvi vrsti zajemajo branje. Veliko branja!

Vam priprave ne dišijo več? Brez skrbi, z nekaj dobre volje je lahko branje tudi zabavno. Predvsem pa vam bo celotni proces priprav vzel veliko manj časa, kot boste na začetku mislili.

Za maturo 2014 so bila izbrana dela Hamlet Williama Shakespera, Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja, Fiziki Friedricha Dürrenmatta in Veliki briljantni valček Draga Jančarja.

Najprej vsako delo preberite. V tej prvi fazi vam še ni treba razmišljati, kaj in zakaj ali kako so avtorji pisali, o slogovnih elementih, tematiki itd. Na koncu lahko vsebino posameznega dela strnete v kratko obnovo ali napišete povzetek.

Če se vam med branjem preveč "vsiljujejo" lastne misli in ideje, se lahko takoj lotite druge faze, ki zajema vodenje tako imenovanega dnevnika branja, ko si med branjem zapisujete lastna razmišljanja o prebranem, pisateljeve misli, ki se vam še posebej zasidrajo v spomin, vaša občutja o prebranem in tudi vse misli, ki se vam ob branju utrnejo pa na videz nimajo nobene povezave s prebrano vsebino.

Priporočljivo je tudi, da razen omenjenih del, še ne raziskujete ozadja napisanih del, obdobja, življenja pisateljev (čeprav boste nekatera že poznali) itd. Naj bodo vaše misli le vaše. Naj izhajajo iz vašega doživljanja ob branju, ne da bi se vam vsiljevala priučena literarna kritika.

V tretji fazi - da, to pomeni tudi tretje branje, se lotite poglobljenega, razčlenjujočega branja. Tokrat imejte v mislih tudi izbran tematski sklop: Človek v svetu. Razmišljajte o posamezniku v družbi, kako je prikazan v posameznem delu, kaj ga vodi v življenju, kakšen je njegov motiv obstoja, njegov odnos do drugih, sveta itd. Primerjajte tudi like med deli. V svojem raziskovanju zajemite vse posameznike, ne le osrednjega lika.

V četrti fazi se lahko posvetite širšemu raziskovanju del. To pomeni, da preberete avtorjeve življenjepise, dela umestite v ustrezno literarno obdobje, preučite zgodovinsko ozadje, v katerem so dela nastala ter to novo pridobljeno znanje povežite z že usvojeno literarno teorijo, ki ste jo obravnavali pri pouku.

Se sliši zapleteno? Verjemite, da ni. Res pa je, da takšne priprave od vas terjajo nekaj vztrajnosti in zavzetosti.

Ni komentarjev:

Objavite komentar