sreda, 27. februar 2013

Ciril Kosmač in Pomladni dan

Ciril Kosmač (28.9.1910 - 28.1.1980)


Rodil se je 28. septembra 1910 na Slapu ob Idrijci. Šolo je obiskoval v Gorici in Tolminu, kjer je leta 1928 opravil malo maturo. Ker je sodeloval v organizaciji TIGR, je bil leta 1929 kot eden prvih Slovencev aretiran, vendar so ga leta 1930 na tržaškem procesu oprostili zaradi mladoletnosti. Prebegnil je v Ljubljano, kjer je sodeloval pri različnih organizacijah in časopisih. Nato je odšel v tujino, sprva v Pariz (1938). Leta 1942 se je preselil v London, kjer je delal za radio BBC. Med vojno se je pridružil partizanom in se leta 1944 vrnil v domovino. 

Po vojni je bil urednik Slovenskega poročevalca, Tovariša in dramaturg pri Triglav filmu. Od leta 1961 je bil član SAZU. Štiri leta kasneje pa je prejel Župančičevo nagrado. Leta 1968 je postal predsednik Društva slovenskih pisateljev. Leta 1979 mu prisodijo Prešernovo nagrado, ki pa je naslednjega leta ni mogel prevzeti, saj je umrl 28. januarja 1980 v Ljubljani. Pokopan je na pokopališču v Ročah nad Slapom ob Idrijci.

Kosmača uvrščamo v povojno slovensko pripovedništvo, in sicer v socialni realizem. Pisal je predvsem kratko prozo. V njegovih novelah je prevladujoč motiv smrt. Največ pripoveduje o rojstnih krajih, o stiskah in upanju, o sebi in ljudeh okoli sebe, o ljubezni do domačega kraja in o raznarodovalnih pritiskih tujcev, o dobrih, malih čudakih z velikimi srci, o drobnih srečah in velikih nesrečah.
Vir: Wikipedija


Nekatera Kosmačeva dela:

Sreča in kruh (1946); Smrt nedolžnega velikana (1952); Pomladni dan (1953); Balada o trobenti in oblaku (1956-1957; Iz moje doline (1958); Tantadruj (1959; 


Pomladni dan
Roman Pomladni dan ima veliko biografskih elementov. Pisatelj se po vojni, in po letih življenja v tujini, vrne v domači kraj. Pomladni dan označuje dan njegove vrnitve in hkrati dan, ko se spominja svojega otroštva vse do dne, ko zapusti rodni kraj in prebegne v Jugoslavijo.


Na tem mestu sicer ne bomo govorili o vsebini zgodbe, saj jo verjetno že zelo dobro poznate.  Razčlenili pa bomo notranjo zgradbo romana, temo in motive, like, predvsem pa bomo razčlenili njihove odnose.

Notranja zgradba
Kakšna je notranja zgradba romana? Na koliko delov, poglavij je roman razdeljen? Koliko poglavij zajema posamezen del? Kateri so ključni dogodki posameznega poglavja/dela?

Tema in motivi
Katera je glavna tema romana? Katere motive pisatelj še obravnava v romanu?

Dogajalni čas in prostor
Določite dogajalni čas in prostor.

Literarno obdobje
V katerem literarnem obdobju je roman napisan? Kaj je za to obdobje značilno? Kakšno je zgodovinsko ozadje v tem obdobju?

Pripovedna tehnika
Kakšne pripovedne tehnike se pisatelj v svojem delu poslužuje? Katere slogovne prvine uporablja pisatelj in kakšen je njihov učinek?

Literarne osebe
Naštejte literarne osebe, ki se pojavijo v romanu in vsako od njih na kratko opišite. Kakšne so značajske lastnosti posameznih likov? Kako vplivajo na ostale like, na potek zgodbe? Kakšni so v odnosu do drugih?

Odnosi: Otroci in starši
Letošnji tematski sklop pri eseju na maturi je Otroci in starši, zato je neizbežno, da na maturitetnem izpitu pričakujete nekaj na to temo.

Kakšni so odnosi v romanu med starši in otroki? Koliko takšnih odnosov/povezav lahko izpostavite? 

Kakšnem je odnos med pisateljem in njegovim očetom? Kakšen je odnos med pisateljevim očetom in ostalimi otroki? Kakšen je odnos med pisateljem in njegovo materjo? Kakšen je odnos med pisateljevo materjo in ostalimi otroki? Ali se vam zdi odnos med pisateljem in njegovo materjo pristen in ljubeč? Zakaj ja? Zakaj ne? Katere vrednote ima pisateljev oče? Kako te vrednote vplivajo na pisatelja v mladosti in kasneje v življenju? 

Kakšna je zgodba Kadetke? Kakšna je njena vloga v življenju Kosmačevih? Kakšen je odnos med Kadetko in njenimi starši? Kakšen je odnos med Kadetko in njeno hčerko? Ali obstajajo podobnosti med Kadetkino zgodbo kot otrokom in Kadetkino zgodbo kot materjo? V kolikšni meri?
 

Katera vprašanja oziroma odnose bi še izpostavili?





Ni komentarjev:

Objava komentarja