Verjetno ste že dodobra seznanjeni z deli, ki ju obravnavamo za letošnji maturitetni esej. Večkrat ste jih prebrali, si ob branju tudi zapisovali misli o prebranem. Nekateri ste verjetno skušali že napisati kakšen esej na izbrano temo. Zato se lotimo nadaljnih korakov.
Če ste sledili štirim fazam priprav, boste mimogrede opravili tudi s peto, ki zajema podrobnejšo obnovo in/ali krajši povzetek. Oboje napišite ne da bi si pomagali z gradivom, bodisi z romanoma, bodisi z lastnimi zapiski. Peta faza vam bo dala vpogled, koliko ste si od prebranega zapomnili in katere podrobnosti. Ste si zapomnili pravo zaporedje dogodkov? Mešate imena literarnih junakov? Se katerih ne morete spomniti? Dejanja ene literarne osebe pripisujete drugemu? Vse to vam bo pri pisanju eseja na maturi prišlo še kako prav.
Značilnosti eseja
Šesta faza bo pisanje eseja, zato se še enkrat pomudimo pri njegovih značilnostih, ki smo jih že nakazali v objavi O eseju.
Za esej je značilno, da je pisanje o tematiki izrazito subjektivno. Pisec o obravnavani temi izraža svoje osebno stališče in je lahko tudi zelo kritičen. Vseeno pa esejist dopušča tudi nasprotna mnenja. Nemalokrat nasprotna mnenja skozi pisanje eseja izpostavi kar sam. Bodisi sam pride do nasprotnega stališča, bodisi nakaže nasprotna mnenja drugi in jih izrabi za potrditev svojega nasprotnega stališča ali pa kot utemeljitev enakega mnenja, do katerega je prišel z nadaljnim raziskovanjem tematike. Zato pravijo, da je esej polemičen in dialoški, kjer se v "pogovoru" izmenjavajo različna mnenja ali pogledi na tematiko.
Esejist je razgledan, s poglobljenim branjem in raziskovanjem si je pridobil obširno in poglobljeno poznavanje teme, ki jo obravnava. Značilno za dobrega esejista je tudi, da razvije svoj osebni stil pisanja in pri tem vešče uporablja jezik. Pazljiv je tudi pri uporabi objektivnih podatkov, kjer gre za natančno, preverjeno podajanje informacij. Le te obravnava po lastni presoji, da doseže namen, ki ga skuša z esejm doseči.
Ni komentarjev:
Objavite komentar