petek, 16. september 2016

Kako k pisanju spodbuditi otroka, ki noče pisati

Pisati za igro in zabavo
September je mesec, ko se za učence in dijake ponovno prične novo šolsko leto, z njim pouk, učenje in po navadi veliko stvari, ki jih rajši ne bi imeli.

Dejstvo je, da ljudje težje opravljamo stvari, ki nam niso pri srcu in nekako samoumevno se zdi, da smo dobri pri tistih, ki so nam. Tako je nekaj spodbujati k pisanju otroka, ki nakazuje željo po pisanju. Čisto druga zgodba pa je, ko otrok noče pisati.

Pisanje je dejavnost, ki je pri otrocih precej priljubljeno. Razne vijuge, ki jih ponosno vlečejo po širini papirja in ponos, ko znajo napisati svoje ime, že kažejo na to. Nekaterim otrokom pa pisanje predstavlja muko.

Ljudje smo si različni in na srečo imamo tudi različna zanimanja. Nekatera so zelo splošna in dosežejo širši krog zanimanja, druga so bolj specifična in se vanje usmerijo le omejeno število ljudi.

O koristnosti pisanja pogosto piše, tudi o načinih, kako spodbujati otroka k pisanju, danes pa se bomo posvetili, kako pri otroku sploh zanetiti zanimanje za pisanje.

Da bi pisanje predstavljalo nekaj zabavnega in prijetnega tudi pri otrocih, ki do pisanja čutijo odpor lahko spodbujamo preko igre. Verjetno je od več povedati da skozi pisalne igre.

Pri manjših otrocih, ki se niti nočejo začeti učiti pisati, se pravi v prvem razredu, lahko to dosežemo z igrami ali dejavnostmi, ki navidez nimajo nobene povezave s pisanjem, recimo s peko piškotov. S tem da ti piškoti niso navadni piškoti, temveč so piškoti v obliki črk. Otrok tako spozna obliko posameznih črk, ko piškote izdelujete, lahko za vsako črko naštejete čim več besed, ki se nanjo začnejo (ali končajo, kar je že malo zahtevnejše). Ko so piškoti pečeni pa lahko z otrokom "napišete" njegovo ime in imena njegovih najbližjih ali najljubše igrače. Na koncu pa lahko vse skupaj poje(ste). Na ta način pisanje ne bo le zabavno, temveč tudi slastno. In zelo verjetno boste morali piškote spet kmalu peči.

Za malo starejše otroke, ki že znajo pisati, a to opravljajo z muko, se lahko igrate "iskanje zaklada". Da spodbudite otrokovo zanimanje in da igra ne bo prisila, lahko začnete vi. Na nekaj koščkov papirja napišite navodila, ki bodo otroka vodila do skrivnega zaklada in jih skrijte, na koncu mu pripravite manjše presenečenje, da bo navdušenje za igro še večje. Nato zamenjajte vloge in naj otrok napiše navodila za iskanje zaklada. Pri iskanju se zabavajte in vedno pohvalite napisano navodilo: da je lepo napisal kakšno črko ali da si je spomnil dobro navodilo ali da vas navodila res dobro usmerjajo.

Pri starejših otrocih pa so igre lahko bolj zapletene in zahtevne. Vedno je dobro igro zastaviti kot izziv. In veliko bolj bo delovalo, če bo središče igre otrok, kot pa nekaj ali nekdo, kar mora otrok opisati ali narediti. Recimo naj bo komentator svojega najljubšega športa ali naj napiše govor ob prejemu pomembne nagrade za dosežke v znanosti. Tematika seveda je taka, ki otrok zanima. Govor ali scenarij za komentiranje naj najprej napiše, nato pa naj vam to tudi zaigra. Pri tem ga spodbujajte, da naj se v igro čim bolj vživi in ne komentirajte njegovih izjav, niti ga med govorom ne popravljajte.

Kako pa sami spodbujate otroka, ki nerad piše, k pisanju?

2 komentarja:

  1. Zanimiv prispevek. Pri nas... smo se od nekdaj, na sprehodih, med vožnjo, doma... igrali z besedami, iskali rime, kovali verze. Ne vem, če je to razlog, a opažam, da 'naš otrok' rad piše. V šoli... in tudi sicer. Prav poseben užitek je opazovati navdušenje, ko sestavi misel, pesem... in jo spravi na papir. Brez spodbude, kaj šele prisile.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala. Sem prepričana, da vsak otrok rad piše, če ima za to možnost. Da se mi veliko pripoveduje, razlaga, da se vožnjo izrabi za igro z besedami ali pogovor in ne za gledanje risank, verjetno veliko pripomorejo k temu, da to naravno željo otroci tudi razvijejo. In, kot pravite, potem ni potrebne prisile, to mu postane igra in veselje.

      Izbriši