Zakaj je pomembno ohranjati pisalne navade v digitalni dobi

Nove tehnologije prinašajo nova znanja in nove koristi. Njihova  uporaba pa ima tudi slabo plat.

Svojih občutkov ne znamo več izraziti z besedami, le še z raznimi ikonicami, smeškoti in t.i. čustveniki, ki naj bi povedali kako se počutimo ali kaj želimo sporočiti.

Za to tudi ne potrebujemo preveč časa. Tega nam ni treba pisati. Le kliknemo. Naredimo nekaj klikov tudi in nekaj klikov tam. Klik, klik. In je stvar opravljena.

Za besede in čustva smo iznašli krajše zapise. Takšna je postala tudi naša osebna komunikacija z drugimi. Večinoma se z drugimi pogovarjamo tako, da gledamo v telefon. Stika ne znamo več vzpostaviti.

Sporazumevamo se večinoma le še preko družabnih omrežjih, kjer si pridobivamo zavidljivo število virtualnih prijateljev, čeprav dejanskih oseb, ki so nam sicer neznanci, a se nekako lažje pogovarjamo z njimi kot s fizičnimi osebami okoli nas.

Sicer pa tudi ni treba, da pretiramo govorimo z njimi. Dovolj je nekaj všečkov, kratkih komentarjev, včasih dolgih razprav brez repa in glave.

V bistvu lahko zapademo v slabo voljo, celo potrtost, če vsega zgoraj naštetega pod našimi objavami ni.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Ledeno kraljestvo

Pravljice so nam lahko vedno v navdih. Ni treba, da jih prenehamo brati in nanje pozabimo, ko odrastemo. V sebi nosijo pisano paleto dogodkov, preobratov in zasukov, ki jih "uganjajo" pestri liki. 

Brr, zunaj še niso prave zimske temperature, a jutra so že precej hladna in na avtomobilih se že nabirajo ledene rože.

Živite v ledenem kraljestvu. Kaj vse vas obkroža? Kdo tam živi in kakšni so načini sporazumevanja?

Na voljo imate 250 besed.

Veslo pisanje!

Kako otrokom olajšati učenje branja

Učenje branja je tematika, ki me poleg pisanja, pri delu še posebej zapolnjuje in navdušuje. V zadnjih letih sem ji posvetila kar precej raziskovanja in preučevanja. Predvsem učenju branja otrok, ki se ga ne naučijo povsem z lahkoto. 

Trdno verjamem, da ali se bo vsak otrok tekoče naučil brati in prebrano tudi razumel, ni vprašanje. Res pa je, da smo si ljudje različni in tudi naši učni stili se razlikujejo. Tako je povsem normalno in naravni proces, da se nekateri otroci brati naučijo zelo hitro, tudi zelo zgodaj, nekateri povsem sami, drugim pa je učenje branja težje in se ga učijo počasi, tudi s težavo. 

Pri svojem delu se srečujem z otroki, ki ne marajo brati, in razlog je predvsem v tem, da jim branje ne gre dobro od rok oziroma ust. Ti otroci ne radi berejo zato ker jim je branje težavno, ne zato ker bi bili že vnaprej programirani, da branja ne bodo marali. To priča že naravna naklonjenost malčkov od zgodnjega otroštva, h knjigi. Prav tako ti otroci nimajo težav z branjem, le težje se ga učijo. 

Ta razlog bi moral biti pri učenju branja vedno v ospredju. Ne ocenjevanje, ki pri otrocih le še zavre željo po učenju in trudu, da bi se naučili tekoče brati. Pri tem ne gre za to, da bi otroci, ki se branja težje učijo, potrebovali zelo posebne in specifične pristope, je pa gotovo to, da jim je treba učenje branja olajšati in jih k njemu spodbujati.

Karkoli je človek kdaj mislil in občutil, ne izgine brez sledu

"O poglej, Cankar! In še strip!". Tako je bilo navdušenje sina, ko je v knjižnici zagledal strip Moj lajf, po Cankarjevem delu Moje življenje.

Sin se že zadnji dve leti navdušuje nad stripi, jaz se še od svoje mladosti navdušujem nad Cankarjem. Kombinacija je bila kot naročena. 

V Cankarjevem letu so nekatera njegova dela doživela sodobne predelave. Tako sta stripovski dan poleg Mojega življenja ugledala še Hlapec Jernej in njegova pravica oz. Hlapec Jernej in pasja pravica ter Hlapci oz. Hlapci - ko angeli omagajo. Vsaka stripovska verzija poda svoj pogled na Cankarjevo delo. 

Predvsem Moj lajf je hudomušna in karikirana priredba, ki združuje nekakšno tragi-komiko originalnega dela. 

Tudi da so v stripu ima svoj namen. Tako so dela bližje otrokom in mladim, ki sicer z branjem stripa ne sežejo v bit Cankarjevega dela in pisanja, vseeno pa približajo prvotnega avtorja širši publiki.

Ko sem pričela brati Cankarja, sem opazila, da je med občim bralstvom vladala nekakšna stigma, da je "težaven" pisatelj, njegova dela niso tako priljudna, vsaj kar se tiče krajšega ali nekoliko daljšega leposlovja. Njegove drame so tako ali tako brezčasne. V marsikaterem pogledu, na žalost. Meni pa so njegova dela še danes svetovna.

Zakaj je pomembno branje dobro utrditi

Branje je pomembno. Znati brati. Znati razumeti prebrano. Brati za pridobivanje novega znanja in brati za zabavo, v prostem času. Branje v vseh oblikah je pomembno. 

Spodbujanje branja, bralne pismenosti, kulture je prav tako zelo pomembno. A pogosto, celo vedno, spodbujanje bralne kulture zakrije pravi vzrok, zakaj ljudje, že kot otroci ne berejo radi.

Branje se mi tako zdi pomembno predvsem z vidika učenja. Če pogledamo v luči, da vsi ljudje rajši počnemo stvari, ki so nam zanimive, se teh stvari tudi lažje učimo, potem branje in predvsem učenje branja ni nobena izjema. Tisti otroci, ki se brati hitreje ali z lahkoto naučijo, bodo raje brali. Po drugi strani pa otroci, ki jim gre učenje branja težje od rok, nad samim branjem ne bodo navdušeni in se ga bodo izogibali. 

Ne gre le zato, da spodbujamo dobre bralne navade ali da jih otroci, ki ne berejo radi, nimajo ali jih nočejo razviti. Stvari so za nekatere otroke veliko bolj zapletene.