Sama se poslužujem različnih načinov zapisovanja. Tako so nekateri zapisi pretežno vizualni, se pravi, da uporabljam veliko puščic, raznih oblik, zvezdic in drugih znakov, ki v sebi ali ob sebi nosijo temo, ključne besede ali pomene, ali pa jih povezujejo.
Nato so tu zapiski, ki so strnjena besedila, lahko bi rekli povzetki mojega lastnega razumevanja snovi.
Potem pa so tudi bolj organizirani, strukturirani zapiski, ki imajo posebno zgradbo.
Vse načine zapisovanja pa po trebi in čez čas prilagodim in dopolnim trenutnim potrebam in načinu razumevanja (na kakšen način si bom zapisane informacije najlažje zapomnila).
Če bi se posvetili proučevanju različnih metod, bi ugotovili, da večinoma ljudje razmišljamo in si zapisujemo podobno ali vsaj po določenem načinu. Metod je več in marsikdo si je zapiske (nevede) že kdaj zabeležil po vsaj eni izmed njih.
Metoda Cornell
Razvil jo je dr. Walter Pauk z univerze Cornell. Ta metoda naj bi se najbolje obnesla pri pomnjenju ključnih poudarkov snovi in pri lažjem učenju in ponavljanju za izpite.
Razdeljena je na tri dele.
A4 list razdelimo na približno 5 cm širok rob na levi, na glavni del, ki zajema večji del strani na desni strani, ter del za povzetke v nogi strani.
Glavni del je namenjen zapisovanju med samo učno uro, predavanjem, branjem...
Rob na levi je namenjen glavnim zaznamkom oz. poudarkom snovi. Lahko pa vanj beležimo tudi pomembne, neznane ali nove besede ter vprašanja, na katera moramo še poiskati odgovore.
Razdelek v spodnjem delu ali nogi pa je namenjen povzetkom snovi iz zapiskov, ko se pripravljate za izpit.
vir: www.oxfordlearning.com
Vsak del ima tudi določeno širino ali dolžino, ki je tu nisem posebej izpostavila, saj si lahko metodo prikrojite svojim učnim navadam.
Pomembno se je zavedati, da vsaka metoda zapisovanja predstavlja orodje, kako zapisati učinkovite in urejene zapiske. To pomeni, da jih moramo vedno prilagoditi našemu načinu zapisovanja in tudi načinu branja.
Sama na primer metodo Cornell uporabljam že dolgo, ne da bi vedela, da nosi posebno ime. Je pa res, da jo prilagodim svojim potrebam. To pomeni, da ožji stolpec vedno postavim na desno stran, saj informacije lažje berem in sprejemam, če so zapisane ravno obratno kot jih omenjena metoda predlaga. Povzetke pa si pišem že vmes v levi, širši stolpec, ali jih kdaj tudi povsem izpustim. Ali pa si dodatne razlage in povzetke napišem na samolepilne listke, ki jih nato prilepim k zapiskom.
Pri zapiskih mi je najbolj všeč to, da si že samo zato, ker jih napiše, tudi že veliko zapomnim, kasneje pa je iskanje dodatnih informacij veliko hitrejše.
Kako se sami lotite zapiskov? Se poslužujete posebne metode?
Ni komentarjev:
Objavite komentar