nedelja, 21. januar 2018

Zakaj rada berem?


Bralec živi tisoč življenj. Človek, ki ne bere, živi le eno. - Ples z zmaji, George R.R. Martin


Citat verjetno združuje občutke vsakega bralca, ko se potopi in preda branju. Te občutke je težko razložiti in nebralcu, in ki v branju večinoma ne vidi smisla, še težje razumeti.

Branje je zelo individualna in intimna zadeva, kjer ponavadi ni prostora za nikogar drugega kot bralca in knjigo in življenje junakov in njihovih zgodb. Težko je opisati doživljanje občutkov, ki jih prinašajo različne zgodbe, vso paleto občutkov, ki jih v bralcu prebudijo. 

Verjetno s tem ne prepričam nobenega nebralca, da bi se vrgel v branje in v njem užival. 

Pred mojimi bralskimi dnevi sem se tudi sama spraševala, zakaj ljudje radi berejo. Ko sem starše nekega dne vprašala, zakaj radi berejo, se je odgovor glasil: "Boš že videla".

V moji družini se je veliko bralo in stanovanje smo imeli obdano s knjižnimi policami, ki so bile založene s knjigami. Raznoraznimi knjigami. Tudi otroškimi in mladinskimi, ki sva jih brali s sestro in jih sedaj berejo moji otroci in nečaki. 

In zelo kmalu potem, ko sem se naučila brati, sem tudi res videla, zakaj ljudje radi berejo, saj me je branje zasvojilo. Celo tako zelo, da sem si želela tudi pisati. Z vsako prebrano knjigo se je ljubezen do branja poglabljala. Ko berem, ni prostora za drugega kot zame in zgodbe. To zamaknjenost je še kakšnemu bralcu težko razumeti, a enostavno se od branja ne morem odlepiti

Zakaj? Mislim, da tu ni enostavnega odgovora. 

Branje navdihuje. Navdihuje s svojimi zgodbami in junaki in navdihuje kot dejavnost. Morda se komu bralci zdimo zasanjani nerealneži, a mislim, da nam ravno doživljanje različnih zgodb, občutkov in doživetij daje možnost, da morda nekatere nerealne ali neprimerne želje izživimo skozi življenja literarnih junakov. Izživimo tudi različne občutke, strahove, bolečino ter okusimo veselje in srečo. Tako se v svojem življenju lahko posvetimo realnim pričakovanjem in ciljem.

Branje odkriva modrosti, ki so nam v realnem življenju velikokrat skrite. Ne glede na zvrst, vsaka zgodba v sebi nosi misli in iskrenost vsakdanjega življenja. 

Branje nas uči preprostega življenja. Tu vrednost uvodnega citata zasije v vsej svoji genialnosti. Res, da knjige pišejo večinoma izmišljene zgodbe, vseeno te zgodbe posnemajo resnično življenje, resnične občutke, opisujejo resnično veselje in bolečino, izražajo resnično ujetost v krog zamere, bolečine ali jeze in besa. Izražajo strah in tudi, kako se s tem strahom spopasti in ga preseči. Pretehtavajo dvome in odločitve in nosijo njihove posledice. Opisujejo čisto življenjske situacije in osebnosti in njihove lastnosti.

Bralec skozi branje resnično živi tisoč življenj. Tako živi tudi tista manj prijetna ali celo grozljiva, zaradi tega pa je v svojem resničnem življenju sposoben ceniti stvari, ki so resnično pomembne, spoštovati preprosto življenje in najti zadovoljstvo v ljudeh in stvareh, ki ga obdajajo. 


Eh, nekateri ljudje imajo res svoje vrste srečo: zmeraj pridejo takrat, ko si jih najmanj želimo. - Pomladni can, Ciril Kosmač 

Kaj pa vas spodbuja k branju? 

Ni komentarjev:

Objava komentarja