Kaj nas Hemingway lahko nauči o pisanju

Ko govorimo o učenju pisanja, govorimo o tem, kako pomensko in namensko najbolje sestaviti besedilo

Premalokrat se ljudje zavemo, da uporabljamo raznovrstno pisanje vsak dan, bodisi doma, v službi, med študijem in da je dobra pisana komunikacija zelo pomembna. 

Kot smo spoznali v predhodnih objavah, se pisanju praktično ne moremo izogniti, a vseeno veliko ljudi do pisanja čuti odpor ali smatra, da ni pisanje za njih pomembno, ker ga skoraj ne uporabljajo. A pomembno je znati pisati in predvsem pisati dobro.

Verjetno tudi sami rajši prejmete sporočilo, seveda tisto, ki ni izključno prijateljsko in zasebno, ki vam je ob branju razumljivo, kot pa takega, kjer se vračate k že prebranemu, da bi dešifrirali, kaj vam pošiljatelj želi sporočiti.

Kot smo tudi že pogostokrat poudarili, dobro pisanje ni rezervirano za pisatelje, ki se po splošnem prepričanju samoumevno dobro znajdejo z besedami.

Nobena skrivnost ni, da so morali tudi umetniki pisane besede v svoje mojstrstvo vložiti čas in trud in predvsem veliko vaje. Pisati dobro se tako lahko nauči vsak, potrebno pa je vaditi, kar v tem primeru pomeni pisati.

Pri tem vedno pomaga, če se obrnemo za nasvet h kakšnemu znanemu pisatelju, ki je težaško delo že opravil in svoje pisanje izpilil in ga ni nehal nikoli izpopolnjevati.

Hemingway je napisal nekaj najbolj znanih del 20. stoletja. Njegovo delo se razlikuje po tematikah, dolžini, tudi po stili pisanja, ki je dostikrat odvisno od teme, ki jo delo naslavlja. Vsak dober pisatelj spoznava svoje delo in ga tudi na lastnih primerih nadgrajuje in izboljšuje. 

Nekaj njegovih nasvetov smo prilagodili, da ustrezajo bolj splošnim zahtevam pisanja:

1. Pišite s svinčnikom. V preteklosti smo že pisali o veliko boljših učinki na razumevanje in razvoj možganov, ki jih ima ročno pisanje od tipkanja, saj se v naših možganih ob pisanju z roko ustvarjajo bolj konkretne povezave. A tudi material ali vrsta pisala je pri pisanju z roko zelo pomembno. Tako sta svinčnik ali nalivno pero veliko bolj primerni pisali kot kemično pisalo ali kuli, saj gibi, ki jo s konico delamo po podlagi ustvarjajo drugačne vibracije oz. dražljaje. 

Pri tem nasvetu lahko dodamo tudi to, da je za samo vsebino besedila zelo koristno, da način pisanja, se pravi ročni ali tipkanje, izmenjujemo ali prilagajamo. Recimo, ko ne veste, kako nadaljevati elektronsko sporočilo, ki ga tipkate, da si na list papirja zapišete nekaj iztočnic ali idej, nato pa nadaljujete s tipkanjem, ko se vam ustvari bolj jasna slika, kako si želite sporočilo nadaljevati.

2. Bodite kratki. Biti kratek je v sporočanju včasih veliko težje kot dolgoveziti, a pomembno je ostati pri glavnem namenu besedila in bistvo je lahko izraženo na zelo jedrnat način. Hemingway je zagovarjal kratkost pri pisanju in mu tudi pripisujejo znamenito zgodbo v šestih besedah: For sale, baby shoes, never worn. V tem primeru ni potreboval napisati obsežnega romana, da je povedal celotno zgodbo. 

In šele ko obvladamo jedrnatost pri pisanju, se lahko učimo pisati daljše, bolj gostobesedne tekste, saj bo sporočilnost kljub več besedam, zelo jasna.

3. Preberite, kaj ste napisali. Najsi bo dopis, članek, elektronsko sporočilo, daljše besedilo, diploma, spis itd., besedilo pred oddajo ali pošiljanjem vedno še enkrat preberite. Nato pa popravite, dopolnite ali izbrišite.

Če vam ni nerodno, preberite besedilo na glas. Tako boste veliko lažje zaznali netekoče stavke ali okorne odstavke in preveč opisov, ki nadvladajo dejanski pomen napisanega.

Napotki pri pisanju pa nas urijo tudi pri siceršnjem komuniciranju in tudi zato ker smo si ljudje različni, je dobro, da za že preverjenimi nasveti pogledamo k različnim avtorjem. Ni nujno, da bomo pri vsakem našli odgovor, ki bo ustrezal nam.

Foto: niolebianci.com