petek, 23. junij 2017

Branje in koncentracija

Zadnji šolski dan za veliko število učencev in dijakov predstavlja olajšanje, uspeh po še enem zaključenem razredu ali letniku in veselje pred zasluženimi počitnicami.

Marsikateremu učencu pa konec šolskega leta ne bo v tako uteho ali vsaj ne bi smelo biti. Tukaj ne govorimo o tistih učencih ali dijakih, ki jih čakajo popravni izpiti, govorimo o tistih, ki tudi med počitnicami ne bi smeli popolnoma opustiti učenja, predvsem tisti, ki jim zaradi slabe koncentracije učenje predstavlja napor.

To niso otroci, ki bi se morali otresti lenobe in se le malo bolje potrditi, da bi imeli boljše ocene. To so tisti otroci, ki se zaradi slabše zmožnosti koncentracije, težko osredotočijo na učenje.

Moje izkušnje se nanašajo predvsem na razvijanje ustvarjalnosti preko ustvarjalnega pisanja in pomoči pri pisanju in tudi branju, a verjamem, da se lahko širše nanašajo na celotni učni proces, saj težave z učenjem in pomnjenjem snovi, pa tudi z razumevanjem nastanejo predvsem zaradi nezmožnosti popolnoma se osredotočiti na eno stvar na enkrat.

V teh primerih ne govorim o pomanjkanju pozornosti kot o nevrološki motnji, govorim predvsem o tisti vrsti pomanjkanja pozornosti, ki se jo da s preprostimi vajami, še bolje navadami uriti.

Ljudje imamo načeloma težavo osredotočiti se na eno stvar, saj je veliko odvisno od naših misli, ki rade preskakujejo z ene stvari na drugo, marsikdaj tudi zelo nepovezano ali po "trenutnem navdihu".

Prav tako je čas naše koncentracije odvisen od časa, se pravi po eni strani od dela dneva (v določenih delih dneva, kot zjutraj, popoldne ali celo ponoči, se lažje osredotočimo), kot tudi od časa trajanja (večinoma smo lahko skoncentrirani relativno kratek čas, okoli 20 minut na enkrat, pri otrocih je ta čas še nekoliko krajši). Tako je tudi zelo pomembno, da upoštevamo ta obdobja in zmožnosti boljše koncentracije, tako da se učimo v tistih delih dneva, ko je naša koncentracija na visoki ravni in da se skušamo na snov skoncentrirati po krajših časovnih sklopih, npr. 20 minut na enkrat in si nato vzamemo "odmor" za minuto ali dve in nato se zadevi ponovno posvetimo skoncentrirano 20 minut itd.

Bolj ko se na neko zadevo osredotočimo, bolj si to zapomnimo. Koncentracija vpliva na naše mišljenje, učenje, pomenjene podatkov. Z usmerjeno pozornostjo na določene podatke, ali v našem primeru branje, nam omogoča ne samo, da se teh podatkov lažje naučimo in zapomnimo, temveč tudi da jih bolje razumemo. In ponovno smo pri razumevanju, kar je bistvo tako branja kot tudi učenja, ki v dobi formalnega izobraževanja in tudi sicer poteka večinoma preko branja. 

Koncentracija ni nekaj kar človek ima ali nima, temveč osredotočenost, ki se jo skozi odraščanje nauči in se mu jo dejansko privzgoji. Z navajanjem otroka na določen red, da npr. zjutraj poje zajtrk, si umije zobe in se obleče, mu ne privzgojimo le reda, temveč tudi koncentracijo, saj se mora na opravljene naloge osredotočiti, da jih izvede. Pozornost mora usmeriti v opravljanje naloge in s tem mora tudi svoje misli osredotočiti na nalogo in kaj mora storiti in kako, da jo bo opravil. 

Red in neke vrste predvidljivost v otroku krepita zmožnost osredotočiti se na eno stvar na enkrat, kar je bistvo koncentracije.
Igra, bodisi individualna ali s sovrstniki. Pri prvi se bo otrok naučil, kako se na npr. grajenje hiše iz kock osredotočiti na dejanje in končni cilj, v igri s sovrstniki pa se bo naučil tudi zelo potrebne interakcije z drugimi, komunikacije in poslušanja, kar je tudi pomemben del koncentracije. 

Sodobni način preživljanja prostega časa večine otrok in najstnikov na škodo le-teh je zapolnjen predvsem z igranjem računalniških igric in preživljanjem pred računalnikom, telefonom  ali tablico.

Morda se zdi, da so otroci za računalnikom zelo osredotočeni na tisto, kar delajo, a realnost je daleč od tega, saj z igranjem igric prejemajo veliko dražljajev in informacij, ki jih možgani na enkrat ne morejo procesirati. In zaradi teh dražljajev, nepotrebnih stimulacij se v "realnem" svetu ne morejo prav dobro osredotočiti, misli jim begajo in pozornost ni tam, kjer bi morala biti. 

Pomanjkanje koncentracije lahko krepimo na zelo učinkovite in preproste načine.

Vaje z jasnimi navodili, ki od otroka zahtevajo podroben opis ali oris predmeta ali slike, vaje ponavljanja, iskanja podobnosti ali razlik, povezovanja parov, iskanje zaporedja ali manjkajočih delov in posebne, vse krepijo koncentracijo, saj zahtevajo veliko mero osredotočenosti na nalogo.

Zaradi človeške kratke zmožnosti popolne koncentracije naj bodo vaje kratke, le nekaj minut. Ko bo otrok okrepil usmerjati pozornost na eno stvar, lahko vaje tudi podaljšate. 

Poletje in "oddih" od šole je lahko dober čas, ko se posvetimo otrokovi (ne)koncentraciji in jo do prihodnjega šolskega leta utrdimo. Seveda brez nepotrebnega pritiska. V bolj sproščenem okolju in z usmerjanjem odraslega brez zahtev, bo imel otrok veliko več volje, da se bo posvečal vajam.

Foto: biopot.si

2 komentarja:

  1. Ko ni potrebno, je vedno lažje, a ne?!
    Se spomnim...
    Prijeten oddih, ko se zgodi.

    OdgovoriIzbriši