petek, 20. januar 2017

Zakaj svojih otrok še ne uvajam v svet digitalnega

V zadnjih desetih, dvajsetih letih je z uvedbo interneta in dostopa do spleta digitalni svet doživel velik razmah. Še posebej v zadnjih desetih letih, s pojavom različnih socialni omrežji, se je človeška komunikacija preselila na splet in poteka pretežno v digitalni obliki. 

Čeprav novo tehnologijo večinoma rada uporabljam in imam kar nekaj računov različnih družabnih omreži, pa njihove pretirane uporabe ne zagovarjam. Predvsem ne z vidika pisanja in branja. 

Kot smo na Literarnici že pogosto pisali, se pri ročnem pisanju v možganih ustvarjajo drugačne povezave kot pri tipkanju. Enako je branje z vidika procesov v našem telesu, predvsem možganov in vpliva na sposobnost našega razmišljanja, boljše tisto "klasično", s tiskano knjigo v rokah, kot pa prebiranje spletnih člankov.

Seveda se svet spreminja in s tem tudi človeštvo ter naša sposobnost zaznavanja in dojemanja. Tudi neka stopnja razvoja je v vsakem obdobju skorajda nujna, prav tako uporaba novih tehnologij. A sama sem prepričana, da tak pristop, še posebej če se odvija prehitro in preintezivno ter vsaka prekomerna uporaba, katerekoli tehnologije, orodja ali tehnike s časoma privede do nazadovanja.  V tem primeru predvsem do nazadovanja v naši ustvarjalnosti in doživljanju sveta kot celovitega skupka različnih interakcij, komunikacij in razmerij. 

Digitalni svet ne samo, da nas odvrača od pristnih in osebnih človeški odnosov, spodbuja nas v nezavedno tekmovalnost in odvisnost, ki se ju niti ne zavedamo.

Predvsem s pojavom družabnih omrežij, ki so začela krojiti naš način komuniciranja, razmišljanja in v veliki meri način življenja, so se začela ustvarjati drugačna razmerja. Tako lahko vsak izrazi svoje mnenje in pove, kar mu pade na misel. Pri tem pa ni več kritičnega in pogosto tudi spoštljivega razmišljanja. Predvsem pa se je pojavila velika "konkurenca" in boj za všečke in priljubljenost. Posamezniki in podjetja so se pričeli bojevati za našo spletno pozornost in brez take prisotnosti skorajda ne obstajaš več. Tako rekoč bombardirani smo z vseh strani, z različnimi in številnimi informacijami, ki jih naši možgani niti ne uspejo sproti procesirati. 

Ste se v zadnjem času ozrli po okolici? Skoraj da ni opaziti človeka, mladega ali starega, ki v roki ne bi nosil pametnega telefona in strmel vanj.

Res, da digitalno pisanje predstavlja novo obliko pismenosti, ki pa se zelo hitro spreminja. Za marsikoga digitalno pisanje predstavlja svojevrsten jezik, ki jim je nerazumljiv. Dobra plat takega pisanja je, da se v naših možganih ustvarjajo nove povezave, ki bodo očitno v prihodnosti zelo pomembne, a hkrati se s takim pisanjem in razmišljanjem povzroča je, da ne samo da ne ohranja starih povezav, temveč jih tudi uničuje.

Uporaba pametnih telefonov, računalnikov med drugim povzroča razne poškodbe sklepov prstov in zapestij, a pustimo to za zdravstvene strokovnjake. Vseeno pa to kaže na razmeroma neprimerno uporabo teh orodij. Največja škoda pa se dela tam kjer je ne vidimo - v razvoju otroških možganov. 

Z dvema odraščajočima otokoma mi je ta vidik še toliko pomembnejši. Prav tako pa se mi zdi pomembno ozaveščanje o tem, saj otroci v današnjem času prezgodaj in prehitro spoznajo digitalne naprave, s tem pa tudi digitalno razmišljanje, ki je usmerjeno le v eno smer in izgubi spekter velike slike in več možnosti. 

Otroci, ki se prezgodaj naučijo upravljati zaslon na dotik, so prikrajšani za celovit razvoj finih motoričnih sposobnosti, ki so pomembne za normalen človeški razvoj v vseh pogledih. Prav tako se začnejo učiti iz izkušenj drugih in so prikrajšani za učenje iz lastnih izkušenj, ki v največji meri pripomorejo k telesnemu in psihičnemu razvoju, predvsem pa dojemanju samega sebe.

Po drugi strani pa sem tudi mnenja, da se bodo otroci naučili komunicirati z novimi sredstvi in na nove, digitalni načine v vsakem primerui. To jim ne uide. Zato zagovarjam stališče, da se jim omogoči najprej spoznavanje s "klasičnimi" orodji, če lahko pisanje na roko, igre, ki zahtevajo fino motoriko in drugo tako imenujemo, šele na to pa tudi novejšo tehnologijo.

Uporaba digitalnih naprav bi morala biti usmerjena predvsem v to, da nam je v pomoč pri vsakodnevnem življenju, načrtovanju, opravilih, nikakor pa ne bi smela nadomestiti nas samih in našega načina razmišljanja. 

Foto: sites.gsu.edu

Ni komentarjev:

Objavite komentar