petek, 18. november 2016

Kdaj so jesenske počitnice postale krompirjeve?

Priznam, da slovnica ni moja močna točka. In se v njej tudi ne trudim biti popolna. Bolj pomembna mi je lepa beseda. Morda lepa ni ravno pravi izraz, a veliko dam na izrazje, na bogato in pomensko polno uporabo besed. Navdušuje me pomen in moč besed, da sestavimo pomensko polne stavke in misli, s katerimi smo lahko prijazni, sočutni, s katerimi lahko prepričamo, na žalost tudi manipuliramo. S pravo izbiro besed, lahko ustvarimo močne pomene.

Slovenščina se mi zdi, morda zaradi edinega razloga, ker je moj materni jezik, mislim pa da tudi zaradi številnih posebnosti, zaradi katerih se marsikomu jezik zdi težak, zelo lep jezik, s pomensko močnimi besedami in izrazi.

Tako me morda ne zmoti vsaka vejica (ušesa vendarle bolj napnem pri uporabi rodilnika in svojine),  zmotijo me izrazi, ki si jih sposojamo iz drugih jezikov in ki v našem okolju nimajo nobenega posebnega pomena, le da se, predvidevam, da je to razlog za začetek njihove uporabe, dobro slišijo.

Eden takih izrazov so krompirjeve počitnice. Kaj to pomeni? Kakšne počitnico so to? Ali to pomeni, da bomo imeli v tistem času veliko krompirja? Tistega pravega, še rajši tistega, ki pomeni srečo? Ali bomo lahko jedli le kropmir? Včasih smo otroci vedeli, kaj so jeseneske počitnice in kaj nas čaka. Sedaj pa se ne ve. Izraz, ki s slovenskim prostorom nima ničesar skupnega, pa ne da slutiti, na kaj napeljuje njegov pomen. 

Torej, ko je v osnovno šolo hodila moja generacija in tudi nekaj generacij za mano, smo vsako jesen, proti koncu oktobra, odšli na jesenske počitnice. Pred nekaj leti pa se je nenadoma za isto šolsko obdobje pojavil izraz krompirjeve počitnice. Z izrazom ni nič narobe, je lep, slovenski izraz (vsaj s slovenskimi besedami in ne tujkami), niso recimo to kartofel počitnice. Je pa pomensko izraz vprašljiv.




Še bolj se mi zdi vprašljiva navdušena vsesplošna uporaba tega izraza. Predvsem v smislu: Zakaj je treba sedaj jesenske počitnice imenovati krompirjeve? Prav tako bi lahko bile krompirjaste.

Dotični izraz je k nam prišel iz germanskega okolja, kjer so imeli krompirjeve počitnice že septembra (šola se npr. v Nemčiji začne že sredi avgusta) in so imele specifični namen - da so otroci doma pomagali pobirati krompir z njive. Prinesli naj bi ga zdomci, ki so leta delali v Nemčiji in se nato vrnili nazaj v Slovenijo. A začetek uporabe se zdi bolj marketinški trik.

Glede na namen krompirjevih počitnic in tudi na čas, ko imamo jesenske počitnice v Sloveniji, je izraz povsem neustrezen. Prav tako se ruralno okolje krči in povečuje se delež prebivalstva v mestih, tako da tudi če bi bile krompirjeve počitnice v času, ko se dejansko pobira krompir, bi zelo majhen procent otrok upravičil namen počitnic, ki potem niti ne služijo počitku.

Naravno je, da vsak jezik prevzema besede ali izraze iz drugega jezika. To se je na Slovenskem dogajalo še toliko bolj intezivneje, ko smo bili Slovenci pod raznimi vladavinami in deležni, da slovenščina ni bila vedno uradni jezik. Ali vsaj ne edini uradni jezik. Prevzemanje iz drugih jezikov se še vedno redno in ves čas dogaja. To so čari narečij. 

Prav tako ni moteče, če v primorskih koncih uporabljajo izraz za itailjanske poletne počitnice - ferragosto, ker se pomen popolnoma nič ne spremeni. Še vedno označuje čas, ko gredo Italijani množično na dopust in se pričakuje,da bodo ceste polne, veliko zastojev itd. Predvsem pa ne pomenijo naših poletnih počitnic.

Povsem nekaj drugega je, ko prevzemamo izraze za običaje in navade drugih narodov, saj imajo v ozadju večinoma prav določen pomen.

A pustimo filozofsko plat, saj pregloboko razglabljanje in poglabljanje v zadeve ne bi obrodilo pretirano kakovostnih sadov. In vedno bi se našlo nekaj argumentov za in še veliko več proti. 

Slovenščina je bogat in lep jezik in mnenja sem, da bi se morali veliko bolj potruditi, kako bogato in pomensko polno uporabljati naše besedišče, kot pa vnašati izraze iz tujih jezikov, prevedenih ali poslovenjenih, ki jih rajši uporabljamo le zato, ker se nam boljše slišijo.

Dopuščam, da drugi uporabljajo izraze, ki se jim zdijo najbolj ustrezni, a hkrati se zavzemam za slovenščino, morda ne vedno slovnično pravilno, ki izhaja iz same sebe in ki se nadgrajuje in dopolnjuje iz svojih virov in pomenom. Za majhen narod in številčno zelo nizko število govorcev imamo Slovenci bogato jezikovno, pisno in bralno kulturo. Te bi se morali bolje zavedati in jo bolj spodbujati. 

Nam pa se vednozdi, da je nekaj drugega, tujega boljše in ne znamo biti zadovoljni, s tem kar imamo.

Morda bi bil čas, da se vrnemo v čas Cankarja in Župančiča (ne fizično, temveč kot zakladnico slovenskega besedišča), morda še malo bolj nazaj, in za vrata speč začnemo uporabljati tudi duri, namesto da siromašimo naš jezik z opuščanjem starih ali starinskih besed in izrazov, po drugi strani pa vpeljujemo tuje in poslovenjene izraze, ki pomensko z našim prostorom nimajo nič skupnega. 

In akoravno se ne bo vsak strinjal z mano, si bom še naprej prizadevala, da v slovenščini ohranimo čim več slovenskega.

Foto: zpm-mb.si

2 komentarja:

  1. Sama sem šele pred časom zvedela, od kod 'krompirjeve počitnice', ker mi nikakor ni šlo skupaj. November, cel kup praznikov in krompir:)
    Lahko so pač samo mini počitnice. Ali počitnice.
    Sicer pa... rada imam naš jezik, a zadnje čase tudi sama posežem po kakšnih mislih, besedah, besednih zvezah... v angleščini. Opažam, da rastem včasih v tem skupaj z otroci, čeprav njim iščem prevode vseh mogočih in nemogočih besednih zvez.
    Bom pazila še na svoje izraze;)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Se mi zdi, da se vsi "zapletemo" v uporabo neslovenskih izrazov, velikokrat ker je to lažje. To pa tudi ne bi bilo nič takega, če ne bi ob tem pozabljali, kako zelo lep jezik imamo in to da je "zapleten" prej edinstvenost, kot slabost.

      Izbriši