petek, 15. april 2016

4 tipi pisanja


Pri svojem raziskovanju in preučevanju ustvarjalnega pisanja in njegovih koristnosti vedno naletim tudi na zelo zanimive članke, ki mi po eni strani dajo nov vpogled v tematiko, po drugi pa nemalokrat potrdijo že dognano. Vedno pa odkrivajo nove dimenzije pisanja.

Prejšnji teden smo raziskovali, kakšen je naš izkustveni način pisanja. Potem je tu še slog pisanja, t.i. glas, ki je lasten vsakemu posamezniku. Se pravi ne samo, na kakšen način stvari zapišemo, temveč tudi kako (poetično ali suhoparno, z veliko prispodobami ali dobesedno itd.) to naredimo.

In nenazadnje je tu tudi pisanje, s katerim želimo doseči določen namen ali učinek. 

Ne glede na način in slog pisanja, ki se ga poslužujemo ali imamo, pa vsako besedilo napišemo z določenim namenom, bodisi da bi nekaj razložili, opisali, pripovedovali ali nekoga prepričali.

In če sta način in slog pisanja lastna vsakemu posamezniku, pisanje glede na namen lahko združimo v štiri tipe ali skupine.

Poznavanje razlik in/ali podobnosti med štirimi tipi pisanja, nam lahko pomaga pri naslednjem pisalnem projektu, ne glede na to ali  gre za strokovno besedilo, leposlovje, navodila.

1. Razlagalno pisanje

Z razlagalnim pisanjem želimo pojasniti ali obvestiti o določeni temi, pri čemer pa ne podajamo svojega mnenja.

Glavni namen takega pisanja je stvar razložiti. Gre za k predmetu usmerjen tip pisanja, pri katerem se avtor besedila osredotoči, da govoril o dani temi, ne da bi pri tem izrazil svoje lastno mnenje. Tako besedilo je podkrepljeno z ustreznimi dejstvi in ​​številkami, brez da bi avtor ta dejstva vrednotil.

Ta tip pisanja je eden izmed najbolj pogostih vrst, ki ga lahko najdemo v učbenikih, člankih z navodili ali navodilih za uporabo, kjer izvemo samo to, kako nekaj narediti.

Ključni elementi razlagalnega pisanja:
  • običajno nekaj pojasnjuje nekaj,
  • je pogosto opremljen z dejstvi in ​​številkami,
  • navadno sledi logičnem zaporedju.
Takšno pisanje najpogosteje zasledimo v
  • učbenikih,
  • navodilih,
  • receptih,
  • poslovnem, tehničnem ali znanstvenem pisanju.
2. Opisno pisanje

Glavni namen opisnega pisanja je, kot že samo ime pove, opisovanje. Z opisnim pisanjem se osredotočamo na podajanje podrobnosti določenega dogodka, kraja ali osebe. Tako besedilo je lahko tudi zelo poetično, če se avtor posveti nadrobnemu opisovanju podrobnosti, se pravi, da pri svojih opisih uporablja veliko pridevnikov, ki podrobneje opisujejo lastnost obravnavanega predmeta (dogodka, osebe itd.)

"Dekle ima dolge, rjave lase", je razlaga. "Dekle ima dolge, kostanjevo rjave lase, ki ji v valovih obrobljajo obraz in se v sončni svetlobi svetlikajo v nežni bakreni barvi", pa je že opis, ki se ga najdemo pri opisu določenih odlomkov v leposlovnih besedil.

To pa je le eden od pristopov opisnega pisanja. Lahko gre za preprost opis predmeta z opisanimi vsemi lastnostmi predmeta (teža, velikost, barva, oblika) v detajlih.

Ključni elementi opisnega pisanja:
  • pogosto je poetično po svoji naravi ali v slogu pisanja,
  • opisuje kraje, ljudi, dogodke ali situacije v najmanjših podrobnostih,
  • odseva avtorjev pogled, zaznavanje določenega kraja, osebe in odraža njegovo počutje.
Takšno pisanje najpogosteje zasledimo v:
  • poeziji,
  • osebnem dnevniškem pisanju,
  • opisih narave,
  • opisnih odlomkih v leposlovju.
Čim pa se pri opisnem pisanju izraža tudi kakovost predmeta ali načini, kako vam ta predmet lahko služi, pa že govorimo o prepričevalnem pisanju.

3. Prepričevalno pisanje

S prepričevalnim pisanjem želimo vplivati na ljudi, da sprejmejo naše stališče. Kot tudi tu že samo ime pove, želimo s takim tipom pisanja prepričati ali prepričevati.

Tako pisanje, z razliko od razlagalnega, vključuje naše mnenje in predsodke. Pri tem pisanju se bomo posluževali utemeljevanja in obrazložitve. 

Ključni elementi prepričevalnega pisanja
  • vsebuje argumente, utemeljitve in obrazložitve,
  • predstavlja avtorjevo stališče in zahteva, da se z njim strinjajo tudi drugi,
  • pogosto od bralca zahteva, da nekaj strori (t.i. poziv k dejanju).
Prepričevalno pisanje najpogosteje zasledimo v:
  • mnenjih in uredniških uvodnikih,
  • oglasih,
  • ocenah knjig, glasbe, filmov, restavracijah,
  • pritožbah,
  • spremnih pismih.
4. Pripovedno pisanje

S pripovednim pisanjem pripovedujemo zgodbo in ga najpogosteje uporabljamo v leposlovnih besedilih. Zgodba navadno vsebuje osebe, like in nam pripoveduje dogajanje. 

Ključni elementi pripovednega pisanja:
  • pripoveduje zgodbo ali dogajanje,
  • vsebuje like (osebe) in dialog,
  • večinoma sledi pripovedi oz. dramski strukturi zapleta, vrh in razpleta.
Pripovedno pisanje se najpogosteje uporablja v:
  • romanih,
  • kratkih zgodbah,
  • novelah,
  • poeziji,
  • avtobiografijah in biografijah,
  • anekdotah,
  • ljudskem izročilu.
Poznavanje različnih tipov pisanja nam lahko znatno pomaga pri oblikovanju besedila. Prav tako se verjetno ne boste posluževali izključno enega tipa, temveč kombinacije dveh ali več tipov pisanja, s katerimi boste oblikovali zgodbo, prepričali, opisali ali razložili osebe ali dogodke.

Vir: http://hubpages.com/literature/Four-Types-of-Writing

Ni komentarjev:

Objavite komentar