Zadnje tri dni sem preživela v službi. Dobesedno, saj smo
priredili kongres v drugem kraju in sama sem z nekaj sodelavci tu že od srede.
Program je pester in bogat, tako da smo ves dan na nogah.
Dogodek danes sicer zaključujemo, vseeno pa je danes tudi
čas za objavo na blogu.
In poraja se mi vprašanje ali je res treba pisati vsak dan? Te
tri dni nisem napisala ničesar. Ni bilo časa, če pa bi si ga lahko vzela, sem
se rajši spočila, ker sem vedela, da me naslednji dan čaka še en naporen dan.
Sama sem sicer tip človeka, ki še prehitro najdem kak
priročen izgovor, da se pisanju izognem. Redno pisanje in samodisciplina pa mi
pomagata, da je izgovorov čim manj.
Včasih pa resnično ne utegnem pisati in nobeno »pravilo« ne
pomaga. Sto besed ali petnajst minut sta preveč in ne uspem doseči
nobenega od ciljev, pa naj sta še tako mila.
Pisanje zahteva trdo delo in predanost. Take so moje
izkušnje. Ob redni službi je to še toliko bolj pomembno. Sama se moram večinoma
kar malo prisiliti in vzeti čas, drugače lahko minejo tudi tedni ne da bi
pisateljevala.
Ugotavljam pa, da si včasih moramo dovoliti tudi to.
Pišete vsak dan? Pisateljujete za delo ali ob »dnevni« službi? Kako se
sami spopadate z ohranjanjem rednega tempa pisanja?
Ni komentarjev:
Objavite komentar