Kako učinkovito pisati zapiske

Pisanje ima veliko oblik. Najpogostejša podoba je tista o pisatelju, ki piše. To podobo smo pridobili pri urah književnosti in četudi smo se v šoli naučili tudi sami pisati, vseeno pisanja nismo povezali z vsakodnevnimi opravili ali pa so bila ta opravila večinoma tečna.

V zadnjih nekaj objavah smo razbili mit, da je pisanje rezervirano le za pisatelje in da se ljudje različnih starosti, v različnih okoljih s pisanjem srečujemo vsak dan. Nekako mu ne uidemo, tudi če bi želeli. Če nič drugega, pošljemo kakšen sms ali objavimo novo objavo na enem od socialnih omrežij.

Pri svojem delu veliko berem, raziskujem in preučujem. Tudi veliko pišem, predvsem pa si, da ne bi vsega prebranega pozabila, veliko zapisujem. Vseh zapiskov se je skozi leta nabralo za malo knjižnico in so vir informacij in znanja, ki ga lahko nadgrajujem. In v tem nisem edina. Niti ni treba, da beremo ali študiramo, da si zapisujemo, dovolj je, če imamo sestanek - zapiski so tudi pri njem zelo pomembni.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Zamuda

Ne rada zamujam. Rajši sem kakšno minuto bolj zgodnja, da se v mislih še zadnjič pripravim, če gre recimo za pomemben sestanek ali pa si tistih nekaj minut vzamem za razmislek. Ponavadi se mi utrne kakšna dobra ideja.

A včasih se zgodi, da zamudim. Nekateri ljudje so navajeni zamujati ves čas. Tudi vlaki, avtobusi, letala... zamujajo. Kaj še ali kje še zamujamo?

Napišite zgodbo, kjer gre zaradi zamujanja ene osebe, stvari vse narobe (ali pa vse prav). Na voljo imate 250 besed.

Veselo pisanje!

Kako s pisanjem stresno situacijo spremeniti v izziv ne težavo

Kljub temu, da je to vsakdanje opravilo, se še vedno premalo ljudi zaveda, da pišejo 

vsak dan in da morajo pisati vsak dan. Kot smo ugotovili, je zato znanje, kako se dobro pisano izražati, zelo koristno.

Nam pa ta veščina pomaga tudi pri drugih stvareh. S pisanjem krepimo spomin, izražanje, dnevno pisanje kot vaja nam pomaga pri osredotočanju in podobno. Ima pa tudi druge dobre lastnosti, ki le še bolj  pričajo v korist pisanju tudi kot vaji.

Redke raziskave (malo pobrskajte po preteklih objavah), ki so bile narejene na tem področju, so si skupne v tem, da je ustvarjalnost pri predšolskih otrocih zelo prisotna, začne pa upadati z vstopom v šolo in nato z vsakim večjo življenjsko spremembo.

Na podlagi izsledkov so strokovnjaki ugotovili ali vsaj namignili, da je verjetno upad ustvarjalnosti pogojen s stresnimi življenjskimi prelomnicami kot so za otroka gotovo odhod v šolo, tudi prehod iz razredne na predmetno stopnjo, prehod iz osnovne v srednjo šolo itd. Rezultati raziskav so pokazali ujemanje v starosti otrok ob prelomnicah in upadom ustvarjalnosti.

Če nekoliko posplošimo, lahko vsaka večja življenjska prelomnica ali sprememba, ki je stresna, pripomore k upadu ustvarjalnosti, če ne že trajno, vsaj za določen čas.