Poletno branje

Nisem velika zagovornica poletnega branja. Vsaj ne z vidika propagande in širjenja bralne kulture z osredotočanjem na en vidik popularnosti branja.

Je pa res, da je poleti običajno zaznati velik porast branja. O branju se več govori kot sicer. O primernih knjigah za branje na dopustu je več povpraševanja.

Berem veliko in vseh žanrov. Berem v različnih čustvenih stanjih in berem z različnimi motivi. Predvsem pa berem v vseh štirih letnih časih.

Zato me popularizacija poletnega branja - razumem, da je dobra tržna kampanja in ljudi spodbudi, da (veliko) berejo - precej moti.

A doma me čaka zaloga čtiva, pravo malo bralno bogastvo, tako po vsebini kot po številu, mislim celo, da za vsak okus nekaj. Nekatere sem že prebrala, večina me še čaka.

Ustvarjalno-pisalni izziv: Nepopisan list

Zaradi izkušenj in doživetij na marsikatero okoliščino ali dogodek reagiramo drugače kot bi sicer, če v sebi ne bi nosili predsodkov ali strahov preteklih doživetij.

Kakšno bi bilo vaše življenje, če bi ga lahko dojemali ali nanj gledali kot nepopisan list.

V 250 besedah opišite dojemanje vašega življenja, če bi bili tabula rasa, nepopisan list.

Veselo pisanje!

Knjige - kupiti ali ne kupiti?

V zadnjem mesecu in pol sem imela pravi knjižni nakupovalni pohod. Takega že kar nekaj časa nisem imela. A trenutek je bil pravil, knjige pa tudi. Je bil že čas, da malo nadoknadim s knjigami tega stoletja in se družim tudi s sodobnimi liki.

Nakupovanja knjig se po navadi lotevam zelo previdno. To pomeni, da se zelo zadržujem kupovati knjige. Zakaj? Ker, ko stopim v knjigarno ne morem nepristransko izbrati knjige ali dve, temveč bi najrajši kupila kar vse. 

Knjige na knjižnih policah v stanovanju me pomirjajo. Mnoge med njimi sem prebrala neštetokrat. Nekatere od časa do časa prelistam ali poiščem določen odlomek. Ne predstavljam si, da bi živela v "praznem" prostoru brez knjig.

Knjige, kot fizični predmeti, imajo za mene veliko vrednost. Bolj simbolno in čustveno vrednost, kot materialno. V njih ne pišem, si stvari ne podčrtavam in predvsem nikoli ne delam zavihkov oz. "ušes". Se mi zdi, kot da bi s tem knjigo oskrunila.

Verjamem, da marsikdo ravno v tem vidi veliko prednost, a sama se k temu nikakor ne morem in nočem pripraviti. V mojem svetu in vem, da v svetu marsikaterega posameznika, imajo knjige posebno mesto, ki jim je treba izkazati čast in spoštovanje.

A če se vrnemo k nakupovanju knjig - pogosto prevlada mnenje, da so knjige drage, da se jih ne splača kupovati, da jih prebereš in potem nimaš kaj z njimi. In predvsem, da si jih tako ali tako lahko izposodimo v knjižnici - zastonj (če odmislimo letno članarino).

A vseeno se mi zdi pomembno, da so knjige prisotne v naših življenjih (in seveda, čedalje več je priložnosti in načinov knjige kupiti ceneje, kot je bilo to še pred leti.), kot del našega vsakdana, četudi nemo stojijo na knjižnih policah. Biti obdan s knjigami, daje poseben občutek, človeku in prostoru. Ker na vse zadnje ne gre samo za fizične predmete, temveč svetove in zgodbe ter vso paleto pisanih likov, ki jih nosijo v sebi.

Pa vi, kupujete knjige ali si jih rajši izposojate?