Kaj dobite, če skupaj postavite morilca, ki si je tri umore naprtil povsem po nesreči, duhovnico, ki ne verjame v Boga in receptorja, ki že od mladosti dela za receptorskim pultom precej klavernega hotela, ki je bil prej bordel? Hudomušni cinizem, zaradi katerega boste malo okrepili svoje trebušne mišice, tu pa tam pa se vam bo od dolgotrajne vadbe utrnila tudi kakšna solza.
Pri knjigah, kot je Morilec, ki je hotel v nebesa, se sprašujem, od kje avtorju vse te "nore" ideje, prigode in zapleti, ki jih tudi tokrat ne primanjkuje.
Jonas Jonasson je že v Stoletniku obravnaval podobno nenavadno zgodbo treh, naključno združenih, moških, ki se jim nato pridružita še ženska in slon, ki so se zapletli v številne vprašljive zadeve, s polnim kovčkom denarja, z nekaj trupli za sabo, ki jim sledi nevarna tolpa kriminalcev, ki hoče svoj kovček denarja nazaj.
Tokrat usoda prav tako združi tri nenavadne osebke:
Morilec Andres, ki se ga je zaradi treh umorov in življenja, večinoma preživetega v zaporu, prijelo ime morilca z velikim M (a počakajte, no, Morilcu Andresu se v bistvu dela krivica. Ni hotel moriti, le kombinacija tablet in alkohola ga privedeta v tako stanje, da izgubi nadzor in se tega niti ne spominja),
vikarko, ki je božjo službo "podedovala" po očetu in jo tudi izgubila zaradi njega, pravzaprav zaradi besed, ki mu jih je pred celotno faro namenila v onostranstvo (bila je pač vesela, da je krepnil)
in receptorja Pera Perssona, ki že drugo generacijo, kot pred njim oče, objokuje bogastvo, ki ga je ustvaril ded, a ga tudi zaradi neprilagodljivosti trgu kasneje izgubil. Po ne ravno srečnem otroštvu, je životaril na recepciji hotela, ki ni imel ravno prestižnih gostov.
Ker je tudi vikarka brez prebite pare, se ji ob srečanju z Morilcem Andresom utrne briljantni načrt - lomljene nog in rok po naročilu, kar je Morilec Andres edino pripravljen storiti, moriti vsekakor ne.
Pravzaprav biznis dobro uspeva in nekoliko v prid jim je dejstvo, da lomljenje naročajo le nepridipravi, da bi se znebili svoje konkurence, vse dokler se Morilec Andres ne vpraša po smislu življenja. Zasliši božjo besedo in odloči se, da ji bo sledil. Čez noč noče več izvrševati naročil.
Brez izvedbe pa ni biznisa.
Tako se duhovnica Johanna Kjellander in Per Persson znajdeta v precepu, kako naprej. Prislužila sta si, kar nekaj denarja, celo malo premoženje, a za brezskrbno življenje jima zmanjka nekaj milijonov kron.
Najbolj logična odločitev je seveda, da vikarka in receptor pretentata samo švedsko podzemlje, ga ogoljufata za velike denarje in tiho izgineta. A jima nepridipravi pridejo na sled in začne se pustolovščina zabavnih preobratov in zasukov, kjer podjetni par ustanovi celo cerkev (železo je treba kovati dokler je vroče in če si Morilec Andres želi pridigati o Bogu in pri tem spiti nemalo mašnega vina, naj bo!), za samo pustita nekaj trupel, a noben od umrlih ne predstavlja velike izgube za človeštvo, na koncu pa vseeno ostaneta brez prebite pare.
No, ne pravno prebite. Toliko jima že ostane, da se ustalita na majhnem otočku, kjer si kupita zelo majhno hiško, kjer ugotovita, kako zelo uporabna je lahko varikina, ko si hiše nočeta deliti z zelo redko in zaščiteno vrsto žuželko in upata, da bosta z večjim številom otroških dodatkov lahko čisto lepo in v miru živela.
Pa bosta res?
Za odgovor na to, pa bo treba prebrati knjigo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar