Ob tebi:zgodba o ljubezni, življenju in odnosih

Do knjižnih uspešnic, po katerih zelo kmalu posnamejo film, sem vedno nekoliko zadržana. Kot da bi bile bolj uspešne zaradi neke zelo dobre propagande kot pa zaradi svoje vsebine ali kvalitete.

A letos sem na bralni seznam dodala kar nekaj poletnih bralnih hitov, da pridem v korak s časom.

Ne vem, morda zato ker sem imela po dolgem času možnost neovirano brati, ali pa morda ker roman res pritegne, a knjigo sem prebrala na mah. 

Sprva sem imela občutek, da berem že brano oziroma že videno. Zgodba me je spominjala na film z Julio Roberts v glavni vlogi, ki je postala negovalka/spremljevalka rakavemu bolniku. Seveda sta se zaljubila.

Tako, da tudi ta ljubezenska zgodba ni bila presenečenje. V bistvu je bila precej predvidljiva in s tega vidika tudi precej nezanimiva.

Kar me je pri zgodbi pritegnilo, so bili odnosi, preprosti, življenjski odnosi, ki jih je kar mrgolelo. Sestrski odnos, starševski odnos, partnerski odnos, prijateljski odnos, službeni odnos. Odnosi, ki so sila vsakdanji, a zato toliko bolj prepričljivi, ker se lahko vsak izmed nas vživi v podoben odnos na vsaj eni ravni.

Louisa, krajše Lou, je mlado dekle, ki je v bistvu precej zadovoljna s svojim življenjem. Nima velikih, še manj visokoletečih ambicij. Študirati ni šla, ker se to od nje ni pričakovalo. Dela v majhni kavarni in obožuje svoje delo. Ima fanta. Še vedno živi pri starših.


Z veseljem in z vso mirnostjo bi tako živela še naprej, če ne bi nenadoma ostala brez službe in v iskanju nove, pristala kot "varuška" moškemu, ki je pred leti v prometni nesreči postal tetraplegik.

Will je v življenju pred nesrečo živel zelo aktivno in pestro življenje, zato težko razume, da je Lou lahko brez posebnih življenjskih ciljev.

Po eni strani to ni presenetljivo. Kljub dejstvu, da je starejša od dveh sester, se od nje ni nikoli veliko pričakovalo. Še več, vedno je bila podvržena splošnemu (družinskemu) mnenju, da je mlajša sestra veliko bolj pametna in torej bo iz nje postalo veliko. Oče ji tega ne pozabi povedati vsak dan, nekajkrat na dan, kljub temu, da iz sestre ni nastalo nič od tega, kar se je pričakovalo. Mati je nekoliko bolj prizanesljiva, a vseeno deli moževo mnenje. Nenazadnje pa tako mnenje deli tudi Lou sama.

Samodejno sprejme svojo vlogo starejše hčere, ki od življenja nima napraviti veliko, zato se znajde v vlogi glavne prinašalke hrane na družinsko mizo in s tem ne preživlja le svojih staršev, temveč in predvsem svojo sestro in njenega sina.

Potem je tu še Louin fant, ki nekako zbledi v vsej zgodbi. Namesto s svojo punco, je obseden s tekom in treniranjem. 

In nenazadnje je tudi Will, ki je dopustil da je zaradi telesnih omejitev izgubil voljo do življenja, ki mu je tudi Lou ni uspelo povrniti. Ni mogel sprejeti sebe v drugačnem telesu, a je lahko sprejel Lou. A hkrati ji je hotel predati svojo idejo aktivnega, uspešnega življenja, ki ga sam ni več mogel živeti. Kot da sicer življenje nima nobenega smisla.

A Lou je preprosto in prisrčno naivno dekle. Nekoliko posebno s svojim stilom oblačenja, ki nikoli ni razmišljalo, da bi moralo iz svojega življenja kaj narediti, temveč ga je enostavno živelo. Kdo pravi, da to ni mogoče, četudi se človek ne premakne dlje kot 20 kilometrov od svojega doma?

Kaj pa je vas najbolj pritegnilo pri vsej zgodbi?

Literarnica si naslednji teden vzame krajši oddih. Ponovno se beremo 19. 8., do takrat pa se lahko izzivate z ustvarjalno-pisalnimi izzivi.

Foto: literarnica.si