Ali vsaka knjižna uspešnica potrebuje nadaljevanje?

To je vprašanje, ki se mi je v zadnjih dneh pogosto podilo po mislih.

Še preden se je na moje bralnem seznamu pojavil roman Ob tebi, se je na prodajnih knjižnih policah že znašlo nadaljevanje velike uspešnice, Brez tebe.

Tudi nadaljevanje zgodbe o Harryju Potterju, ki opisuje dogajanje 19 let kasneje, smo dočakali.

Že tako imam do velikih poletnih hitov zadržano mnenje, že samo zaradi vprašanja ali za njimi stoji res dobro pisanje in zanimiva zgodba ali le dobra promocija. 

Podoben občutek me preveva ob nadaljevanjih teh uspešnic, saj se, verjetno upravičeno, postavlja vprašanje ali lahko nadaljevanje ohranja kvaliteto prvega dela ali gre smo za izkoriščanje tržne vrednosti glavne uspešnice.

Ne malokrat se pojavi mnenje, da nadaljevanje ni nikoli tako dobro kot "original". Po navadi je zgodba veliko manj dodelana, liki manj izraziti itd, kar, po mojem mnenju, na zadnje le pokvari okus osnovne zgodbe.

Nadaljevanj pa ne maram tudi zaradi tega, ker mi je kot bralki s tem odvzeta možnosti uporabe domišljije in ustvarjanje lastne podobe nadaljevanja. In to možnosti v množini - lahko si zamislim številne možne scenerije nadaljevanja, ki se lahko med seboj popolnoma razlikujejo, si nasprotujejo ali pa se le rahlo dopolnjujejo. Če ti to možnost ponudi nadaljevanje, je to le ena od možnosti, a s tem  postane tudi edina.

Tak občutek sem dobila ob koncu Ob tebi. Prvotna zgodba se konča, kljub tragičnim dogodkom, z optimističnimi napovedmi. Tako sem zaključek doživljala sama. Iz tega bi lahko nastalo marsikaj: da Lou srečno živi življenje kot ga je živela do sedaj; da odpotuje daleč stran in vse pusti za samo; da postane uspešna oblikovalka, tako da rumeno-črne hlačne nogavice nosijo še same čebele. Nedvomno ima "srečni konec" tudi drugi del, a opis nadaljevanja, da slutiti, da temu, vsaj na začetku ni tako in s tem vsaj mene nekoliko razočara. Osebnost Lou v prvem delu nikakor ne kaže na to, da se ne bi znala znajti. Ravno nasprotno. Sama sem ob koncu prvega dela dobila občutek, da bo Lou v svoji prihodnosti zacvetela in kljub temu, da je Will iz nje hotel narediti nekaj kar ni, da ji bo njegova vera vanjo, dala vero vase.

Po drugi strani pa včasih nadaljevanje niti ni zanimivo. Zgodba se je zaključila in ni več kaj dodati. Tako na primer sem z navdušenostjo in velikim pričakovanjem pričakala vsako knjigo iz serije Harryja Potterja, medtem ko me je 8. knjiga, čeprav prav nič ne dvomim v avtoričini sposobnosti pričarati zanimivo in napeto dogajanje, pustila hladno in je šel njen izzid konec julija brez večje pozornosti mimo mene.

Če me je zanimalo, kako se Harry Potter bori s temnimi silami in v pričakovanju, kako se bo zgodba razvila, me nekako ne zanima, kaj se z njim dogaja 19 let kasneje. Nekako se mi zdi, da to ubije mit prvotne zgodbe. Kot je razbrati iz opisov knjige, se zgodba odvija okoli Harryjevega najmlajšega sina. In če smo že na tem, bi lahko to bila tudi nova serija in ne nadaljevanje.

Res da nobenega omenjenega nadaljevanja nisem prebrala, a me opisi niso prepričali, da bi, vsaj za sedaj ne, prebrala tudi nadaljevanje.

Kakšen pa je vaš odnos do knjižnih nadaljevanj? Takoj, ko izidejo, posežete po njih ali vas ne prepričajo?

Foto: http://www.slideshare.net/scribando/how-topromoteyourbookonwattpad