Kako nam vodenje dnevnika lahko koristi pri pisanju

Pišete dnevnik?

Ste kdaj pisali dnevnik? Morda ga še pišete. Sama sem ga pisala v osnovni šoli, pa tudi kasneje ob »posebnih« priložnostih (daljše bivanje v tujini, študijska izmenjava). Tudi sedaj občasno kaj zapišem, predvsem so to stvari, ki jih nočem zaupati nikomur drugemu, po navadi še sebi ne, pa si jih moram priznati.

Iz mojega dnevniškega udejstvovanja mi najbolj ostajajo v spominu dogodivščine, ki sem jih pisala v osnovni šoli. Spominjam se, da je bila vsaka malenkost pomembna: fant, ki mi je bil všeč, me je pogledal, sošolka, s katero se nisva najbolje razumeli, je spletkarila za mojim hrbtom. Najbolj pa mi je v spominu ostalo to, da se je vse, seveda, vrtelo okoli MENE. V tistih letih (pa tudi prevečkrat kasneje) je človek verjetno sam sebi središče sveta.  Upam, da sedaj znam opaziti, razumeti, se vživeti v koga drugega.

Kar koli že pišemo v svoj dnevnik dejstvo ostaja, da dnevniški zapisi kažejo na osebni razvoj njegovega avtorja, se pravi nas samih. Skozi obdobje zapisov lahko spremljamo, kako smo se spreminjali, kako smo razmišljali, kaj nam je bilo v nekem trenutku pomembno in kaj ne. 
Polni so utrinkov iz vsakdanjega življenja, razmišljanj o sebi, drugih, smislu življenja, predvsem pa prekipevajo od čustev: veselih, žalostnih, bolečih ali jeznih.

Dnevnik je način, ko smo lahko popolnoma odkriti sami s seboj v mislih in čustvih, saj pišemo sebi ali zase, v prepričanju, da tega nihče nikoli ne bo bral. Napisane misli so brez omejitev. Med pisanjem svojih občutkov ne urejamo in ne popravljamo. Predvsem pa razkrivamo neolepšano resnico o sebi.

Dnevnik je zato lahko tudi neskončen vir zgodb, karakterjev in zapletov. Vanj smo morda zapisali tudi kar smo slišali pri naključnem pogovoru ali o pripetljajih, ki so se nam zdeli zanimivi ali ki so nas nasmejali.

Zato naslednjič, ko boste iskali idejo za zgodbo ali za oblikovanje osebnosti lika, pobrskajte po svojih dnevniških zapisih. V njem boste gotovo našli dovolj pisanih oseb in razgibanih dogodkov, da boste iz njih ustvarili roman.

Če dnevnika niste nikoli pisali, je sedaj pravi čas, da začnete. Če ste pisanje opustili že dolgo tega, je čas, da ponovno primete za pero. Vanj ne boste pretapljali le svojih misli, opažanj, čustev, temveč boste s pogosto vajo vadili tudi samo pisanje, način izražanja, svoj pisalni slog.

Pišete dnevnik? Ste njegovo vsebino že kdaj uporabili za zasnovo zgodbe, za izdelavo zanimivega lika? Če ne pišete dnevnika, zakaj ne?

Foto: deviantart