Igra - naravno ustvarjalno izražanje otroka

Danes, ko sem se še z zelo dopustniškimi 

možgani spraševala, 

S čim zatiramo ustvarjalnost?

o čem naj pišem, sem naletela na zanimiv članek o zaviralcih ustvarjalnosti pri otrocih. 

Predvsem me je presenetilo dejstvo (ali pa tudi ne), da so bile knjige, iz katerih avtor članka povzema, napisane pred dvajsetimi leti ali še več. 

V današnjem času imamo resnično preveč zunanjih dražljajev, ne samo televizija in računalnik, ki nas odvračajo od nas samih. 

Zato tako poudarjam pomembnost ohranjanja svoje ustvarjalnosti, ki je v predšolski dobi največja. Igra je ključni dejavnih pri tem. Lahko pa nastopa v različnih oblikah. Vsem pa so skupni elementi (lastne) domišljije, odsotnosti pravil in netekmovalna naravnanost (ali kdo je boljši, kdo hitrejši). Vsaka oseba, ne samo otrok, ima svoj lasten način izražanja in zatirati to edinstvenost pomeni zatirati človekovo ustvarjalnost. Takih dejavnikov je veliko.

Sama ohranjanje ustvarjalnosti v vseh obdobjih vidim skozi ustvarjalno pisanje, ko se v pisanju oseba lahko popolnoma prepusti domišljiji, fantazijam in sanjarjenjem. Kjer ni izrecnih omejitev in pravil (še slovnično pravilno ni potrebna biti :)), samo občasno usmerjanje.

Avtor omenjenega članka pa izpostavlja prosto otroško igro, kjer se otrokom pusti, da sami začnejo in vodijo igro, bistvena komponenta ustvarjalnosti. Po njegovo bi se igrati morali tudi odrasli. Na žalost jo v modernem svetu še prehitro "ubijemo".