Ustvarjalno-pisalni izziv: Dvojna zgodba

Življenjske zgodbe niso vedno samo črno-bele.

Koga vidite na sliki? Kakšna je njena zgodba?

Marsikdaj nam kažejo drugačen obraz, kot ga vidimo. Včasih v njih vidimo celo nekaj, kar tam sploh ni ali pa se pod drugim zornim kotom pokaže v čisto novi, drugačni luči.

Danes bomo v ustvarjalno-pisalnem izzivu odkrivali vse odtenke sive, ki se skrivajo v eni zgodbi.

Dvojna zgodba

S 350 besedami opišite zgodbo osebe, ki jo vidite na sliki. Sliko verjetno dobro poznate, zato si najprej vzemite 5 minut, da se resnično osredotočite na podrobnosti, ki jih prikazuje. 

Veselo pisanje!

Foto: mojaleta.si

Pisanje in upravljanje s časom

Ste že poskusil čas bolje upravljati s pisanjem?

In obvladovanje stresa, bi lahko dodali, saj se velikokrat zgodi, da smo pod stresom ravno zato, ker nam primanjkuje časa oziroma le-tega ne znamo dobro organizirati.

Morda se vam bo današnja objava zdela nenavadna, predvsem zato ker povezujem pisanje z obvladovanjem časa. A dejstvo je, da nam lahko pisanje koristi tudi pri boljši organiziranosti in upravljanju našega časa.

V današnjem času in hitrem tempu življenja se nas veliko izgubi v raznolikosti opravkov in zadolžitev, tako doma, v šoli ali v službi. Stvari je veliko, časa pa imamo vsi vedno enako: 24 ur na dan.

Zato je marsikomu življenjsko poslanstvo najti odgovor, kako najboljše upravljati s svojim časom.

In kako nam lahko pisanja pomaga pri tem?

Pisanje je vsestransko. Pišemo lahko romane, pesmi, drame, scenarije, dnevnike... lahko pa pišemo tudi sezname. In seznami pridejo v vseh velikostih in oblikah: za nakupe, za opravke, za ideje, šolske stvari, družinske zadeve, delovne zadolžitve... Pri tem ste lahko zelo ustvarjalni. Kakšen seznam lahko tudi narišete.

Seznami in kako jih napišete sami po sebi niti niso tako zelo pomembni, pomembno je, kaj se zgodi, ko si stvari zapišemo.

In kaj se zgodi, ko si začnemo stvari zapisovati? Očitno naši možgani zapopadejo zapisane stvari veliko bolj kot če o nečem samo razmišljamo. In tukaj govorim bolj iz preučevanja osebnih izkušenj (svojih in odzivov drugih) kot iz znanstvenih raziskav o delovanju možganov, čeprav tudi te obstajajo.

Primer: Porodi se vam super ideja, odgovor ali rešitev na zadevo, s katero ste se v zadnjem času pogosto ukvarjali (najsi bodi to dopis, ki ga morate sestaviti, predmet, ki ga morate sestaviti ali ideja, kam bi šli na naslednji dopust). V tistem trenutku ste prepričani, da si boste zamisel tudi zapomnili, dokler ne boste imeli časa, da se ji posvetite, nato pa se vaše misli ponovno usmerijo k trenutni nalogi ali celo odtavajo nepovezano drugam. 

Seveda se, ko se posvetite omenjeni zadevi, spomnite le to, da ste se spomnili super ideje, ne pa tudi, kakšna je bila. 

Vedno je priročno s sabo nositi mali zvezek ali beležnico in vse te ideje, ki se nam navidezno porajajo iz nič takoj zapisati. Morda to res ni vedno mogoče, v večini primerov pa vseeno je. To sproži ne samo to, da se bomo spomnili ideje tudi kasneje, ker jo bomo lahko prebrali, temveč se je bomo spomnili, brez da bi pogledali v beležnico, zato ker nas ves vmesni čas ne bo skrbelo ali si jo bomo zapomnili. Naše misli ne bodo obremenjene s skrbjo, da si moramo nekaj zapomniti, zato si bomo lahko idejo priklicali v spomin, takrat ko jo bomo potrebovali. 

Primer: V trgovini vedno pozabite kupiti nekaj sestavin, ki vam jih je zmanjkalo, seveda kupite tudi nekaj takih, ki jih že imate. Pred odhodom v trgovino si napišite seznam stvari, ki jih potrebujete. Vzelo vam bo veliko manj časa kot pa vračanje v trgovino. In tudi privarčevali boste več.

Primer: Ste pred pomembno odločitvijo, hkrati pa ste tudi trdno prepričani, da potrebuje čas, da vsem dobro premislite, pretehtate za in proti. Prav tako čakate na primeren čas, da boste lahko o zadevi razmislili. Seveda ta čas nikoli ne pride in seveda ga nikoli ni dovolj.

V točno tistem trenutku vzemite list in pisalo in si zapišite stvari, ki si jih iz določenega izida situacije želite in stvari, ki jih nočete. Pa je - o vsem ste ravnokar dobro razmislili, samo še odločiti se morate.

Primer: Danes imate na miselnem seznamu, kar nekaj opravil, ki bi jih radi opravili. Zvečer, pred spanjem se spomnite, da ste na vsaj dve stvari pozabili. 

Zapišite si vse opravke, ki jih želite opraviti in sproti odkljukajte že opravljene. Seznam opravil vas bo skozi dan opominjal, da imate stvari za opravit, hkrati pa boste tudi bolj osredotočeni na to, da jih opravite, zato ne boste toliko zavlačevali z njimi.  Prav tako na nobenega ne boste morali pozabiti. Tako vam ne bo ostalo dodatnega dela za naslednji dan. Pazite le, da si ne zadaste tedenskega dela (2-5 opravkov bo več kot dovolj), ker ga boste v enem dnevu težko uresničili in tako na koncu opravili veliko manj kot bi lahko.

Primer: Poizkusite si stvari zapisovati vsaj en teden in nato prevetrite učinkovitost opravljenih stvari in upravljanje s časom.

Zgoraj so našteti le nekateri primeri, pisanje seznamov lahko uporabit čisto pri vsem. Preizkusite različne možnosti. 

S časom po navadi ne znamo upravljati prav zato, ker se izgubljamo v naših mislih in razmišljanju, namesto da bi se nečemu posvetili za nekaj minut in s stvarjo tako opravili. Tako pa zavlačujemo in se sekiramo in nepovezano tavamo od ene možnosti do druge, ne da bi se ji posvetili in preverili ali se v njej skriva tudi morebitna rešitev našim težavam. 

Bolj osredotočeno razmišljanje nam prihrani precej časa in najlažje ga dosežemo, če si stvari sproti zapisujemo.

Foto: srce-me-povezuje.si

Ustvarjalno-pisalni izziv: Pregled besedila

Če ste ustvarjalno-pisalnim izzivom sledili redno ali 

Popravki besedila niso vedno slaba stvar.

pa samo občasno, se vam je v zadnjih tednih nabralo kar veliko teksta, različnih zgodb, junakov in verjetno kopica novih idej.

Današnji izziv bo drugačen in vas bo dregnil tam, kjer niste pričakovali.  Včasih samo napisati besedilo ni dovolj, včasih (skoraj vedno :)), četudi gre za kratek tekst, ga je treba ponovno pregledati.

In najboljše "oči" so "spočite oči", kar pomeni, da besedila nekaj časa niste brali, zato bo eden izmed prejšnjih ustvarjalno-pisalnih izzivov ravno pravšnji za to vajo.

Pregled besedila

Za pregled vzemite besedilo, ki ga vsaj nekaj dni niste pogledali. Morda takšnega, ki se ga niti ne spomnite, da ste ga napisali.

Besedilo preberite na glas. Na ta način boste čisto drugače doživeli tekst, kot če bi ga prebrali po tiho. Ste opazili, da se določene besede ponavljajo, da so nekatere povedi predolge ali da so stavki togi in nepovezani? Pozornosti ne posvečajte preveč slovnični pravilnosti, temveč samemu besedilu: besede, ki se prevečkrat ponavljajo, poskusite zamenjati s sopomenkami, predolge povedi poskušajte skrajšati ali pa poskusite del besedila, ki ne deluje s celoto, odstraniti iz teksta. Besedilo nato prepišite in ga ponovno preberite na glas. Kako zveni sedaj?

Zapomnite si, da pri tej vaji ni pomembno vrednotenje ali ocenjevanje besedila, prav tako ne gre zato, ker ali je prvotno besedilo slabše od predelanega, samo drugačno. 

Foto: sl.wikipedia.org